Nemški kancler Olaf Scholz je včeraj prišel na obisk v Pariz k francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, prevladujoča tema pa je bila seveda nova ameriška vlada, pod katero se napovedujejo bolj zategli čezatlantski odnosi, ki bodo po besedah Scholza izziv za staro celino. »Evropa je veliko gospodarstvo s 450 milijoni državljanov. Močni smo. Povezani smo. Evropa pred izzivom Trumpa ne bo bežala, ampak bo konstruktivni in samozavestni partner,« je napovedoval nemški kancler, ki pa to ne bo več dolgo. Macron je dejal, da morata med drugim Trumpovim mandatom Nemčija in Francija bolj kot kadar koli prej igrati vsaka svojo vlogo, »da bi utrdili združeno, močno in suvereno Evropo. Evropo, ki ostaja čezatlantski partner, a zna tudi braniti svoje interese.«
EU ima seznam ameriških podjetij za protiukrepe
Scholz in Macron se bojita predvsem novih carin za jeklarsko, avtomobilsko in kemijsko industrijo, ki so zelo pomembne za evropsko gospodarstvo, posebno nemško. Za izvozno usmerjeno Nemčijo bi bilo zaprtje velikanskega ameriškega trga hud udarec, potem ko je njeno gospodarstvo že v težavah zaradi zvišanja cen energije kot posledice vojne v Ukrajini in zaradi manjšega povpraševanja na Kitajskem. V tem smislu je mogoče razumeti zavzemanje vodilnih nemških politikov za prostotrgovinski sporazum med EU in ZDA. »Skupaj z našimi partnerji bomo branili svobodno trgovino kot temelj naše blaginje,« je v torek na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal Scholz in ob tem poudaril, da EU ni edina zagovornica svobodne trgovine.
Francije, ki ima velike dohodke od turizma, trgovinska vojna z ZDA ne bi tako zelo udarila. Sicer pa je EU pripravila seznam ameriških podjetij, ki jih bodo prizadeli povračilni ukrepi s carinami, če bo Trump uresničil svoje protekcionistične grožnje.
Trump pravi, da bo zvišal carine na evropske izdelke, če članice EU ne bodo zvišale prispevkov za vojsko na pet odstotkov BDP, kar je nemogoče glede na to, da za zdaj veliko držav ne prispeva za vojsko niti dva odstotka BDP. Že v svojem prvem mandatu je poudarjal, da je trgovina med ZDA in EU neuravnotežena, in to zdaj ponavlja. »Evropska unija zelo, zelo grdo ravna z nami. Nočejo kupovati naših avtomobilov, naših kmetijskih izdelkov, sploh ničesar,« je dejal v torek na novinarski konferenci. ZDA imajo v zunanji trgovini z EU letni primanjkljaj v vrednosti 350 milijard evrov.
Srečanje ob obletnici
Veliko pozornost sta Macron in Scholz namenila tudi vprašanju, kakšna varnostna zagotovila mora Evropa dati Ukrajini, če bo prišlo do premirja. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bi Ukrajina potrebovala 200.000 evropskih vojakov za zagotavljanje varnosti.
Macron in Scholz pa sta oba notranje oslabljena. Politični tabor Macrona ima po predčasnih parlamentarnih volitvah sredi prejšnjega leta, ki jih je sam predsednik nespametno razpisal, samo še tretjino poslancev. Scholza pa čez natančno mesec dni čakajo volitve, na katerih bo očitno doživel hud poraz, saj njegovi socialdemokrati po anketah prvič po 118 letih ne bodo prva ali druga stranka na demokratičnih volitvah. Tako voditelja obeh največjih gospodarstev EU nimata veliko manevrskega prostora pri političnih odločitvah.
Srečanje med Scholzem in Macronom je potekalo na dan podpisa elizejskega sporazuma leta 1963 med tedanjim zahodnonemškim kanclerjem Konradom Adenauerjem in francoskim predsednikom Charlesom de Gaullom, s čimer naj bi po dveh vojnah v prejšnjih 50 letih Francozi in Nemci dokončno potrdili spravo. Slednji pa je prineslo že tedanje razvijanje Evropske gospodarske skupnosti, predhodnice današnje EU.
