Dvorane na sedežu Združenih narodov ta teden ne bodo gostile le rutinske letne razprave svetovnih voditeljev. V ozadju se pripravlja diplomatska ofenziva, ki bi lahko korenito spremenila geopolitično pokrajino Bližnjega vzhoda. V ponedeljek bo pod vodstvom francoskega predsednika Emmanuela Macrona in savdskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana namreč potekala konferenca, na kateri naj bi deseterica držav, med njimi ključne zahodne zaveznice, uradno priznala državo Palestino.
Poteza, ki jo Izrael in Združene države Amerike odločno zavračajo, prihaja v času, ko mednarodna skupnost čedalje glasneje obsoja izraelsko vojno v Gazi. Po skoraj dveh letih od brutalnega napada Hamasa in posledične izraelske ofenzive je humanitarna katastrofa v palestinski enklavi dosegla nepredstavljive razsežnosti, obtožbe o genocidu, ki jih je podprla tudi posebna komisija ZN, pa so Izrael postavile v vse večjo osamo.
Plaz priznanj
Francija je, potem ko je junija kot prva velika zahodna sila, vsaj letos, napovedala brezpogojno priznanje, sprožila plaz. Kmalu so ji sledile Avstralija, Kanada in celo Velika Britanija, tradicionalna zaveznica ZDA. Portugalska in Združeno kraljestvo naj bi po poročanju tujih medijev Palestino priznala že danes, dan pred osrednjim dogodkom v New Yorku. Britanski premier Keir Starmer je namreč svojo odločitev pogojeval z izraelskim nesodelovanjem pri iskanju mirne rešitve, kar se je po njegovi oceni tudi zgodilo.
Po navedbah francoskega predsedstva naj bi Palestino torej zdaj priznale: Andora, Avstralija, Belgija, Kanada, Luksemburg, Portugalska, Malta, Združeno kraljestvo, San Marino in Francija.
Ta diplomatski zagon temelji na vse širšem prepričanju, da je rešitev dveh držav edina pot iz spirale nasilja. Generalna skupščina ZN je sredi meseca z veliko večino sprejela simbolično, vendar politično pomembno resolucijo v podporo tej rešitvi, s čimer je dala veter v jadra državam, ki se pripravljajo na ključni korak. S tem se pridružujejo skupini približno 150 držav, ki Palestino že priznavajo, med njimi tudi Sloveniji, ki je to storila junija lani skupaj s Španijo, Irsko in Norveško.
Toda medtem ko se v New Yorku krepi podpora palestinski državnosti, izraelski premier Benjamin Netanjahu ostaja kljubovalen. Pred dnevi je med slovesnostjo na zasedenem Zahodnem bregu, kjer Izrael pospešeno širi nezakonite naselbine, ponovil svoje stališče: »Palestinske države ne bo. Ta kraj pripada samo nam.«
Njegove besede so odmevale le nekaj tednov po tistem, ko je skrajno desni finančni minister Bezalel Smotrič napovedal gradnjo 3400 novih domov za naseljence.
Strah pred enostransko priključitvijo
Washington trdno stoji ob svoji zaveznici. Ameriški State Department je opozoril, da so priznanja le »simbolične poteze«, ki ne bodo pripomogle k miru, temveč bodo le opogumile Hamas. Pojavili so se celo strahovi, da bi se Izrael na val priznanj lahko odzval z enostransko priključitvijo celotnega Zahodnega brega, kar bi bržkone dokončno pokopalo upe na rešitev dveh držav.
Kljub močnemu zagonu Evropa ostaja razdeljena. Nemčija pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza vztraja, da priznanje Palestine ne pride v poštev in da bi moralo biti »eden zadnjih korakov« v mirovnem procesu. Podobno stališče zagovarjata Italija in Hrvaška, kjer menijo, da bi imelo priznanje pred dosego celovitega političnega dogovora nasprotni učinek.
Analitiki, kot je Richard Gowan iz Mednarodne krizne skupine, so previdni. Za francosko tiskovno agencijo AFP je dejal, da je poteza sicer simbolno močna, vendar bo njen resnični učinek odvisen od nadaljnjih korakov. »Pravi pomen bo imela le, če bodo države, ki priznavajo Palestino, nadaljevale pritisk na Izrael za končanje vojne,« je pojasnil. Hkrati je posvaril pred tveganjem eskalacije po ukazu Netanjahuja, ki bo prav tako nagovoril generalno skupščino in bi lahko sprejel ostre povračilne ukrepe.
Medtem ko bo usoda Gaze v središču pozornosti, pa bo zasedanje zaznamovala tudi obravnava drugih svetovnih kriz, od vojne v Ukrajini do nestabilnosti v Siriji in na Haitiju.
