Najnovejši uradni podatki britanskega javnega podjetja za študentska posojila Student Loans Company razkrivajo alarmantno stanje na področju financiranja visokega šolstva. Več deset tisoč študentov iz držav članic EU, ki so izkoristili priložnosti britanskega izobraževalnega sistema pred izstopom države iz povezave (brexit), se je po pridobitvi diplome vrnilo v domovino ali odpotovalo drugam, pri tem pa prekinilo vsakršen stik z britanskimi davčnimi oblastmi. Zato so za tamkajšnji sistem praktično neizsledljivi, njihovi dolgovi pa so ostali.
V britanskih medijih poročajo, da je skupni znesek neplačanih obveznosti evropskih študentov dosegel astronomskih 1,06 milijarde evrov. Kritiki opozarjajo, da gre za ogromno luknjo v državnem proračunu, ki bo na koncu obremenila britanske davkoplačevalce.
Težava izhaja iz obdobja, ko je bilo Združeno kraljestvo še del EU. V tistem času so imeli študenti iz celinske Evrope zakonsko pravico do enakih šolnin in enakih pogojev najemanja državnih študentskih posojil kot domači britanski študenti. Številni so to možnost izkoristili, saj so s posojili krili tako šolnine kot tudi življenjske stroške med študijem.
Pravila so se spremenila, dolgovi ostajajo
Ko pa so ti študenti zaključili študij in zapustili Otok, se je sistem izterjave izkazal za povsem neučinkovitega. Za razliko od domačih študentov, katerih odplačila britanski davčni urad avtomatsko trga od prihodkov, mnogi tujci po odhodu iz države pristojnim organom niso posredovali novih naslovov ali podatkov o zaposlitvi. Ker uradni organi nimajo neposrednega dostopa do davčnih podatkov v drugih državah, so ti dolžniki za britanski sistem preprosto »izginili«.
Podatki kažejo, da je v nekaterih kategorijah delež posojil prebivalcem EU, ki zamujajo s plačili ali so v prekršku, presegel celo 40 odstotkov. To pomeni, da skoraj vsak drugi evropski študent, ki je prejel britansko finančno pomoč, svojega dolga ne odplačuje v skladu s pravili. Javnost in opozicijski politiki zdaj od vlade zahtevajo odločnejše ukrepe ter sklenitev mednarodnih sporazumov za izmenjavo podatkov, s katerimi bi lahko dolžnike izsledili v njihovih domačih državah in izterjali neplačane milijone.