V Sarajevu je Sodišče Bosne in Hercegovine včeraj razsodilo, da je predsednik Republike srbske (RS) Milorad Dodik kriv, ker ni spoštoval in izvajal odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmidta. Obsodilo ga je na leto dni zapora (kar je mogoče odkupiti z 20.000 evri) in šest let prepovedi opravljanja javnih funkcij. Kazen je nepravnomočna in Dodik, ki ni prisostvoval razglasitvi sodbe, se lahko pritoži. Vsekakor bi bil zanj hud udarec, če po pravnomočni sodbi, ki bo najbrž sprejeta konec leta, ne bi smel več biti predsednik RS. A morda se bo izkazalo, da je v času Donalda Trumpa in ob sedanji oblasti v Srbiji moč visokega predstavnika in osrednjih oblasti Bosne in Hercegovine (BiH) prešibka, da bi se takšna sodba lahko realizirala.
Dvoboji s Schmidtom
Dodik, ki je na oblasti od leta 2006, je obsojen, ker je julija 2023 podpisal dva zakona, ki jih je nekaj dni pred tem razveljavil visoki predstavnik Schmidt. Zakona govorita o tem, da odločitve ustavnega sodišča BiH in visokega predstavnika niso obvezujoče na ozemlju Republike srbske. Predvsem je šlo za vprašanje, ali je lastnik premoženja nekdanje skupne države, predvsem nekdanje Jugoslovanske ljudske armade, skupna država BiH ali RS.
Republika srbska ne prizna visokega predstavnika Schmidta, ker so mu velika pooblastila dale zahodne države leta 1997, dve leti po Daytonskem mirovnem sporazumu (1995), ki še vedno velja za ustavo Bosne in Hercegovine. Bosanske Srbe tudi moti, da je visoki predstavnik, ki lahko tudi razveljavlja zakone in vsiljujejo svoje zakone, vedno izbran iz vrst politikov Evropske unije. Poleg tega ga ne priznavata Rusija in Kitajska. Dodik zanika zakonitost izvolitve Schmidta, ker ga ni potrdil varnostni svet ZN, pri čemer ni jasno, da bi ga moral. Sarajevsko prvostopenjsko sodišče pa je zdaj zavrnilo trditve obrambe, da visoki predstavnik nima legitimnosti, in sicer z argumentom, da ga je potrdilo ustavno sodišče BiH in Evropsko sodišče za človekove pravice.
Ostro nad Evropejce
Schmidt, ki je na tem položaju leta 2021 zamenjal Slovenca iz avstrijske Koroške Valentina Inzka, je nedavno opozoril, da je v BiH vse večji vpliv Putinove Rusije. Dopustil je možnost, da Dodik deluje po navodilih Kremlja. Dodik pa se je v sredo po sodbi hvalil množici svojih privržencev v Banja luki, da mu je zgodovina dala prav, ko se je zadnja leta sestajal s Putinom, saj se z njim zdaj namerava srečati tudi ameriški predsednik.
Po sodbi je dejal: »Kaj naj rečem o teh smrdljivih Evropejcih, ki nam govorijo o vladavini prava in nimajo tu kaj iskati? Naj jih bo sram! Je vladavina prava mogoče v tem, da nam pripeljejo Schmidta, ki za nas sprejema odločitve? Tudi tisti, ki niste pravniki, veste, da mora biti vse podrejeno ustavi. Noben zakon in nobena odločitev ne sme biti v nasprotju z njo. Ustava BiH pa nima ne sodišč ne tožilstev. A nam jih je vsilil Petritsch, eden od teh j….ih Nemcev.« Wolfgang Petritsch je sicer Avstrijec in visoki predstavnik je bil po Natovem bombardiranju Srbije leta 1999.
Zatem je Dodik govoril o nazadovanju Evrope, ki »nima več niti podpore ZDA«. Njega pa sta po telefonu podprla predsednik Srbije Aleksandar Vučić in madžarski premier Viktor Orban. Poudaril je še, da je s svojimi sodelavci samo čakal na to odločitev sodišča kot razlog za politično akcijo.
Vučić prišel v Banjaluko
Dejal je, da bodo v narodni skupščini sprejeli pomembne odločitve, med drugim zakona, ki bosta v RS prepovedala delo institucij iz BiH - tožilstva, sodišča in obveščevalne službe. V to smer je skupščina tudi ukrepala. Skupščina je sinoči sprejela Informacijo o rušenju ustavne ureditve BiH, ki naj bi jo zagrešilo sodišče z obsodbo Dodika na podlagi Schmidtovih dejanj. Za nično je razglasilo vse njegove odločitve, od pravobranilstva BiH zahtevalo kazenski pregon sodnikov in tožilcev, ki so sodelovali v primeru, od vlade RS pa, da pripravi zakone o prepovedi delovanja organov, ki po njihovem nimajo podlage v ustavi - to pa so tudi visoki sodni in tožilski svet BiH, Sodišče BiH, tožilstvo BiH in zvezna policija SIPA.
V Banjaluko je sinoči prišel tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je pred tem na seji srbskega sveta za nacionalno varnost ocenil, da se v BiH odvija največja kriza od konca vojne leta 1995. x
