Začasni sirski predsednik Ahmed Al Šara je po doslej največji grožnji novi Siriji – uporu posameznih alavitskih skupin, med katerimi so številni odpuščeni pripadniki varnostnih sil prejšnjega režima Bašarja Al Asada – dosegel pomemben preboj pri poskusih stabilizacije države. Po dogovoru z osrednjimi druzijskimi skupinami, da bodo te prevzele odgovornost za varnost v južnih pokrajinah, za katere Izrael zahteva popolno demilitarizacijo, se je Al Šara dogovoril o vključitvi Kurdov s severa države v novo sirsko vojsko in varnostne sile.
Pripadniki Sirskih demokratičnih sil (SDF), v katerih prevladujejo kurdske skupine YPG, so se tudi po padcu Al Asadovega režima s proturškimi milicami spopadali za nadzor ozemlja na severu države, kjer so Kurdi na velikem območju vzdolž meje s Turčijo vzpostavili avtonomno območje Rožava s svojimi institucijami. Potem ko je pripravljenost na vključitev v državno vojsko že pred tedni nakazal poveljnik SDF Mazloum Abdi in naklonjeno govoril o enotnosti Sirije, so zdaj dosegli dogovor. V sporazumu sicer ni določeno, kako bo prišlo do integracije kurdskih enot, je pa določena časovnica – dogovor naj bi uresničili do konca leta.
Ustavne pravice za Kurde
Sporazum med Kurdi in Al Šaro ni pomemben samo zaradi načrtovanega zlitja kurdskih enot v državne. Pomemben je tudi tudi zaradi politično-gospodarskih komponent, ki nakazujejo premik k večji enotnosti Sirije. Sporazum namreč določa, da bodo vsi Sirci vključeni v politični proces – ta se je že začel s prvimi sestanki predstavnikov etnično-verskih skupin Sirije v Damasku, kjer pa so manjkali alaviti. Sirski Kurdi naj bi dobili ustavne pravice za svojo manjšino, kar je velik odmik od vseh prepovedi, ki so veljale v času Al Asadovega režima. Smeli bodo uporabljati svoj jezik in poučevati kurdščino. Začela se bo vrnitev Kurdov na njihove domove, od koder so bili razseljeni med državljansko vojno. Vsi mejni prehodi z Irakom in Turčijo, letališča in naftna polja na kurdskem severozahodu bodo prešli pod nadzor centralnih oblasti iz Damaska. Pod vladni nadzor bodo prešli tudi zapori, v katerih je zaprtih približno 9000 osumljenih pripadnikov skupine Islamska država, v vsej regiji pa prebiva še okoli 40.000 družinskih članov pripadnikov Islamske države.
To je pomemben premik v spreminjajočem se varnostno-političnem mozaiku regije. Ker obstajajo znaki, da bi se Islamska država spet lahko okrepila v regiji, pet regionalnih držav krepi svojo varnostno sodelovanje in izmenjavo obveščevalnih podatkov, s čimer se pripravlja tudi na morebitno odločitev ZDA, da zapustijo Sirijo. Januarja je za kar nekaj preplaha poskrbela ameriška odločitev, da prekine pomoč USAID za kurdske borce, ki varujejo zapore s pripadniki Islamske države. V začetku februarja je bila potem ta pomoč spet vzpostavljena.
Netilci spopadov iz 4. divizije
Dogovor s Kurdi je pomemben, a ni razbremenil pritiska na Al Šaro po hudih povračilnih napadih na posamezne alavitske skupine ob Sredozemskem morju, ki so iz tamkajšnjih gora v minulih tednih začele stopnjevati napade na varnostne sile nove vlade. Večino naj bi vodili poveljniki nekdanje elitne 4. oklepne divizije, ki je pod poveljstvom nekdanjega predsednikovega brata Maherja Al Asada varovala režim pred notranjimi in zunanjimi grožnjami. Sledili naj bi jim pripadniki nekdanjih varnostnih sil, ki se niso odločili za predajo orožja v postopku amnestije. V tem postopku poravnave z državo so jo lahko brez grožnje kazni odnesli vsi pripadniki nekdanjih varnostnih sil, ki niso sodelovali v zločinih proti sirskemu prebivalstvu.
Zgražanje nad novimi oblastniki se je okrepilo, ker so bile v povračilnih napadih izvedene tudi številne eksekucije, tudi civilistov. Po ocenah visokega komisariata za človekove pravice njihovi prvi izsledki kažejo, da so bile eksekucije izvedene na sektaški osnovi, pogosto so bile ubite cele družine. Tako je bilo ubitih vsaj 111 ljudi, a končna številka ni znana. Volker Türk, visoki komisar ZN za človekove pravice, je sirske oblasti pozval, naj zagotovijo hitre, temeljite in neodvisne preiskave dogodka. Al Šara je ustanovil posebno preiskovalno komisijo, ki naj bi v 30 dneh preiskala dogodke in identificirala odgovorne, ki bi jih doletela kazen.
