V Irinih bombnih napadih v Londonu leta 1973 in Londonu ter Manchestru leta 1996 so umrli trije ljudje, več deset jih je bilo poškodovanih. Trojica je pred umikom tožb trdila, da je bil Adams več kot 25 let pripadnik Ire in da je "v zasledovanju skupnega načrta za bombardiranje britanskega ozemlja deloval z drugimi pripadniki Ire", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Sojenje v primeru je trajalo dva tedna, na današnji zadnji dan sojenja pa je odvetnica žrtev na višjem sodišču v Londonu dejala, da sta strani dosegli dogovor. Adams se današnje obravnave ni udeležil, je bil pa na sodišču prisoten v začetku tedna.
Prvič prišel na sodišče
Adams je obtožbe o vpletenosti v bombardiranja in članstvu v Iri vedno zanikal. Na sojenju je po navedbah AFP dejal, da ne brani dejanj Ire in da ni vedel za načrte o bombardiranju.
To je bilo prvič, da se je 77-letni irski politik pojavil pred angleškim sodiščem. Potem ko so žrtve danes umaknile tožbo zoper njega, je to v objavi na družbenih omrežjih pozdravil. "Obravnave sem se udeležil iz spoštovanja do njih (...) Gre za konec primera, ki sploh ne bi smel biti sprožen," je dodal.
Adams je leta 1983 postal predsednik Sinn Feina, tedanjega političnega krila Ire. Bil je tudi dolgoletni poslanec v irskem parlamentu, leta 2018 pa je odstopil s položaja vodje stranke.
Razdeljen otok
Irski otok je razdeljen na Severno Irsko in Republiko Irsko od leta 1921, ko je slednja razglasila samostojnost, šest severnih grofij pa je ostalo pod nadzorom Velike Britanije. Severnoirska družba je bila vedno versko, politično in demografsko razdeljena, zaradi naraščajočega nasilja ter sporov med katoličani in protestanti pa je leta 1972 London ponovno uvedel neposredno oblast.
Konflikt se je okrepil z ustanovitvijo Ire leta 1970. Ta je hitro začela kampanjo napadov na britanske vojake. V nasilju med Iro in unionističnimi paravojaškimi skupinami je bilo v treh desetletjih ubitih več kot 3600 ljudi. Konflikt se je nato vendarle končal s podpisom velikonočnega sporazuma leta 1998.
