Leto dni po tem, ko so poplave in plazovi izbrisali del Donje Jablanice in vzeli devetnajst življenj, v vasi vlada občutek, da se je veliko govorilo, na terenu pa precej manj premaknilo. Prvotne obljube o hitri obnovi, odgovornosti in lekcijah za prihodnost so se raztegnile v dolgotrajno čakanje: na nove domove, na zaključke preiskav in na jasen odgovor, ali je kraj danes sploh kaj bolj varen kot v noči na 4. oktober 2024.
Življenje med porušenimi hišami
Čeprav se je v zadnjih mesecih del prebivalcev vrnil v Donjo Jablanico, vas še vedno v veliki meri ostaja razseljena. Nekateri živijo v hišah, ki so bile obnovljene do te mere, da se je vanje mogoče vrniti, a ne nujno tudi v miru bivati. Drugi ostajajo pri sorodnikih ali v podnajemniških stanovanjih v bližnjih krajih. Več družin biva v bivalnih zabojnikih, ki so jih postavili po nesreči.
Vas je na številnih mestih še vedno zaznamovana s katastrofo: tam, kjer so bile hiše, so prazne parcele; tam, kjer so bile ceste, so hribi odrinjenega kamenja in blata. Glavna magistralna cesta, ki povezuje sever in jug države in je bila ob plazu pretrgana, je leto pozneje le deloma obnovljena. Breg nad vasjo, od koder se je utrgal plaz, je sicer deloma utrjen, a sanacija pobočja še vedno ni končana.
Geološko poročilo, pripravljeno po nesreči, ugotavlja, da je bilo skupaj sproženih več kot 170.000 kubičnih metrov materiala. Del zdrsa – približno enajst odstotkov – se nanaša neposredno na območje kamnoloma, kjer so našli obdelane kamnite bloke in tudi kamniti odpad, ki v naravni geologiji območja sicer ni prisoten. To krepi sum, da je bil teren nad vasjo zaradi človeških posegov dodatno destabiliziran. Svojo vlogo je imel tudi velik požar leta 2021, ki je skoraj povsem uničil gozd nad naseljem; ko je jeseni 2024 na ogolelo pobočje padlo skoraj 300 litrov dežja na kvadratni meter, ni bilo več korenin, ki bi zemljo in kamenje zadržale na mestu.
Obnova domov poteka v ritmu, ki ga prebivalci opisujejo kot prepočasnega, nepreglednega in odvisnega predvsem od njih samih. Na zemljišču, ki ga je kupila občina, humanitarna organizacija gradi približno ducat hiš za najbolj prizadete družine, dve hiši financira islamska skupnost. Nobena še ni dokončana. Dela potekajo na cestni in komunalni infrastrukturi, a lokalni svetniki priznavajo, da vse skupaj napreduje »počasi, prek razpisov in nato pritožb na razpise«. Sistemskih, usklajenih rešitev ni; prostor zasedajo posamične pobude, ki se med seboj le deloma stikajo.
Preiskava še poteka
Prav tako leto po nesreči še ni končana preiskava, kaj je plaz sprožilo in kdo je odgovoren za upravljanje kamnoloma nad vasjo. Uradni odgovor tožilstva hercegovsko-neretvanskega kantona je enak kot decembra lani: »preiskava je v teku«. V javnost pridejo le drobci, da so pod drobnogledom ena pravna in štiri fizične osebe, podjetje Sani, ki je vodilo kamnolom, ter z njim povezani posamezniki. Imena osumljencev, imena tožilcev in izvedencev ter vsebina njihovih mnenj ostajajo skriti.
Domačini, ki so izgubili svojce in domove, pravijo, da vse, kar izvedo, izvedo iz medijev. Del krivde pripisujejo podjetju, ki je kamnolom izkoriščalo, del pa državni gozdarski družbi in službam, ki so dovoljevale sečnjo nad vasjo in dopuščale, da se na območju gradijo hiše. V političnih vrstah so prav tako razdeljeni: nekateri menijo, da tožilstvo »ni naredilo nič« in da z zavlačevanjem v resnici ščiti odgovorne, drugi poudarjajo, da je treba pravosodju pustiti čas, da z dokazi utemelji, ali je bil vzrok naravni ali človeški.
Znano pa je, da so preiskovalci zasegli vso dokumentacijo podjetja Sani in ministrstva, ki je podjetju podelilo licenco, opravili oglede, naročili 3D-skeniranje terena iz zraka in pridobili številna izvedenska mnenja. Odgovor na ključno vprašanje, ali je človeški dejavnik odločilno prispeval k nastanku te katastrofalne nesreče, za zdaj ostaja v strogo varovanih spisih.
Vas na čakanju
Medtem ko preiskava ostaja odprta, so prebivalci Donje Jablanice razpeti med vsakdanjim preživetjem in prizadevanji, da tragedija ne bi bila pozabljena, pa vendar da bi lahko v miru živeli naprej. Del preživelih se je povezal v skupino 4. oktober. Zbirajo se na komemoracijah, spremljajo delo oblasti in poskušajo ohranjati spomin na žrtve.
Leto dni po tem, ko je plaz zasul vas, Donja Jablanica živi v nekakšnem vmesnem času. Ni več popolnoma razrušena, a je še daleč od obnovljenega kraja. Prebivalci pravijo, da so se naučili živeti med začasnostjo in čakanjem – na domove, na stabilno pobočje, na končno poročilo izvedencev. »Hišo bomo nekako že postavili. Težje je živeti z občutkom, da se lahko ponovi,« je za tamkajšnje medije dejal eden od prebivalcev.
V Donji Jablanici tako leto po nesreči ostaja predvsem vprašanje, ki ga domačini ponavljajo že mesece: ali bo tokrat prvič nekdo zares odgovarjal in ali se lahko v vasi, kjer vsi vedo, kaj se je dogajalo na hribu nad njimi, življenje sploh začne znova, dokler odgovora na to ni.
