Naraščajoče cene energentov in geopolitične napetosti silijo oblasti po svetu k uvajanju izrednih ukrepov. Medtem ko se Avstralija sooča s hudo oskrbovalno paniko in rekordnimi cenami naftnih derivatov, je egiptovska vlada zaradi posledic bližnjevzhodnega konflikta uvedla stroge ukrepe varčevanja z električno energijo, ki so mesta ovili v temo.
Avstralska zvezna država Viktorija je v poskusu blažitve vse višjih življenjskih stroškov napovedala, da bo javni prevoz v mesecu aprilu brezplačen. Ukrep, ki vključuje avtobuse, vlake in tramvaje, naj bi davkoplačevalce stal 70 milijonov avstralskih dolarjev (približno 42 milijonov evrov). Lokalne oblasti upajo, da bodo s tem zmanjšale pritisk na bencinske črpalke, kjer so razmere po izbruhu zadnjih mednarodnih konfliktov postale kritične.
Cene razpoložljivega goriva na avstralskem trgu so poskočile za kar 85 odstotkov. Strah pred pomanjkanjem je sprožil val paničnega kupovanja, zaradi česar je na stotine bencinskih servisov ostalo brez zalog neosvinčenega bencina in dizla. Kljub praznim rezervoarjem na terenu zvezna vlada v Canberri vztraja, da uradna dobavna veriga ni prekinjena in da je pomanjkanje izključno posledica umetno ustvarjenega povpraševanja.
Medtem ko bo ukrep v Viktoriji zgolj začasne narave, se je podobna strategija v sosednjem Queenslandu že izkazala za dolgoročno rešitev. Tamkajšnje oblasti so sredi leta 2024 uvedle enotno tarifo za javni prevoz v višini 50 centov. Poteza, ki je bila sprva mišljena kot kratkoročni poskus, je postala trajna, saj je izjemno uspešno zmanjšala uporabo osebnih vozil in povečala pretočnost prometa.
V Kairu ugašajo luči
Na drugi strani sveta se vpliv vojne na Bližnjem vzhodu odraža v drugačnih restrikcijah. Egiptovska vlada je v okviru strogih varčevalnih ukrepov odredila obvezno zaprtje vseh trgovin, restavracij in nakupovalnih središč najkasneje do 21. ure.
Gre za izredne ukrepe za ohranjanje energetske stabilnosti države, je sporočila tamkajšnja vlada. Obiskovalci in prebivalci egiptovskih mest so se morali čez noč prilagoditi novi realnosti, saj ukrepi vključujejo tudi močno zatemnitev ulične razsvetljave in izklop obcestnih oglasnih panojev.
Prva poročila in fotografije s terena že prikazujejo egiptovske ulice, ki so po uveljavitvi novih pravil ob večerih potopljene v mrak.
Nepričakovane posledice
Marsikje pa doživljajo prav nepričakovane posledice.
Iz nekaterih indijskih jedilnikov sta izginila masleni piščanec in dosa. Ti jedi zahtevata dolgotrajno kuhanje in s tem plin, ki ga je zaradi težav z dobavitelji iz Zaliva vse težje dobiti.
Avstralski kmetje sadijo manj pšenice. Zaradi rasti cen gnojil kmetje po svetu trepetajo za letino; tretjina svetovnih gnojil se namreč pretovori skozi Hormuško ožino.
Južne Korejce so pozvali h krajšemu prhanju. Večino energije za ogrevanje vode uvozijo z Bližnjega vzhoda.
Krajši delovni teden v Šrilanki in krajši šolski teden v Laosu. Da bi omejili vožnjo in prihranili gorivo, je Šrilanka srede razglasila za dela prost dan, Laos pa uvedel tridnevni pouk.
Tajski premier je v službo prišel v kratkih rokavih in k temu pozval tudi ostale.
Peš po stopnicah. Za varčevanje z energijo so na Filipinih javne uslužbence prosili, naj ne uporabljajo dvigal, Egipt pa je omejil tudi delovni čas trgovin.
Globalni učinek
Številni ekonomisti opozarjajo na nevarnost stagflacije – kombinacije visoke inflacije, stagnacije in brezposelnosti, ki je v 70. letih zaznamovala Zahod.
Zgodovinsko so takšno stanje sprožili naftni šoki. Krize v letih 1973, 1978 in 2008 potrjujejo, da vsakemu večjemu skoku cen nafte običajno sledi svetovna recesija. V revnejših državah, ki so odvisne od uvoza žit in gnojil, lahko dražja nafta hitro povzroči strmo rast cen hrane in pomanjkanje zalog.
Zadnja sprememba: 29. marec 2026 - dodane posledice iz Indije, Južne Koreje, Tajske in od drugod.