Vprašanje, ki se postavlja, ni le, kako lahko pop idole bolje zaščitimo, temveč tudi, kakšno vlogo imajo glasbene založbe in industrija pri tem, ko zvezdnike slava prižene na rob. Kako pogosto postavljajo zaslužek pred zdravje in dobrobit umetnikov? To velja tako za zahodno kot tudi za vzhodno pop sceno, kjer je pritisk zvezdniškega življenja še bolj neizprosen.
Odkritja o zlorabah P. Diddyja
Primer P. Diddyja, čeprav drugačen, poudarja globlje težave v glasbenem poslu, kjer močna podjetja in posamezniki pogosto izkoriščajo umetnike in jih potiskajo v obupne situacije. Razkritja o zlorabah samo prilivajo olje na ogenj k že obstoječim kritikam glasbene industrije in klicem po reformah, ki bi zaščitile mlade umetnike pred izkoriščanjem in zlorabo.
Smrt Liama Paynea, tako kot smrti drugih zvezdnikov pred njim, nas opominja, da so zvezdniki več kot le zabavljači. So ljudje z resničnimi težavami in potrebami, ki jih ne smemo prezreti. Glasbena industrija mora prevzeti odgovornost in ustvariti okolje, kjer so umetniki zaščiteni, ne le izkoriščeni.
Odvetnik Tony Buzbee bo v sodelovanju s skupino Ava Law Group opravljal vlogo glavnega odvetnika za več kot 50 oseb, ki trdijo, da so jih Combs in njegovi sodelavci spolno napadli in zlorabili.
»V skupini pogumnih posameznikov so tako moški kot ženske. Mnogi so bili v času zlorabe mladoletni,« je v svoji izjavi napovedal Buzbee. »Vse zgodbe so pretresljive... Zlorabe obtoženih posameznikov so osupljive in jih lahko opišemo le kot razvado in pokvarjenost, s katerima so se močni ljudje izživljali nad mladoletniki in šibkimi.«
Korejska pop kultura in samomori med zvezdniki
Korejska pop scena, znana kot K-pop, je še posebej zloglasna zaradi nadzora, ki ga glasbena podjetja izvajajo nad svojimi zvezdniki. K-pop idole pogosto zavezujejo stroga določila pogodb, ki omejujejo njihovo svobodo in zasebnost. Njihovi urniki so natrpani, treningi so izjemno naporni, poleg tega pa so podvrženi nenehnemu pritisku javnosti, ki spremlja vsak njihov korak.
Žal se zaradi tega strogega nadzora in ekstremnega pritiska več zvezdnikov iz korejske pop kulture ni moglo spoprijeti s težavami, kar je privedlo do samomorov. Med najodmevnejše tragične primere sodijo: Jonghyun, član skupine SHINee, ki je leta 2017 storil samomor in za seboj pustil pismo, v katerem je izrazil obup zaradi pritiskov glasbene industrije, Sulli, nekdanja članica skupine f(x), je leta 2019 storila samomor po letih spletnega ustrahovanja in pritiska medijev in pa Goo Hara, članica skupine Kara, ki je storila samomor istega leta kot Sulli. 19. aprila 2023 zvečer pa so mrtvega našli tudi Moonbina, starega 25 let, člana pop skupine Astro.
Tudi zahodni zvezdniki niso imuni na pritisk, ki ga ustvarja industrija zabave. V zadnjih letih smo izgubili več talentiranih glasbenikov: Amy Winehouse, britanska pevka, ki je umrla leta 2011 zaradi zastrupitve z alkoholom po dolgi bitki z odvisnostjo, Avicii, švedski DJ, ki je leta 2018 storil samomor po letih boja z duševnim zdravjem in izčrpanostjo zaradi nenehnih turnej in pritiskov glasbene industrije. Kurt Cobain, legendarni pevec skupine Nirvana je storil samomor leta 1994, potem ko je dolga leta trpel za depresijo in odvisnostjo.
Vse te smrti kažejo na temno stran glasbene industrije, ki pogosto postavi dobiček pred umetnikovo dobrobit. Umetniki, ne glede na slavo in uspeh, so podvrženi istemu pritisku in izčrpanosti, kar vodi do tragedij, ki bi jih lahko preprečili z ustrezno podporo in zaščito.