Za načrt si posebej prizadevajo otoške države, ki so najbolj življenjsko ogrožene zaradi naraščanja gladine morja, poleg njih pa tudi mnoge druge. Vendar je načrt ena najbolj spornih točk vrha, na katerem si brazilski gostitelji prizadevajo za sprejem sklepnega dokumenta, za kar je potrebno soglasje vseh delegacij več kot 190 sodelujočih držav.
Države so se na predlanskem vrhu zavezale k prehodu od fosilnih goriv k čistejšim virom energije. Niso pa konkretno določile, kako bodo to storile in do kdaj. Zato si je Brazilija prizadevala, da zdaj to zapišejo črno na belem. Očitno pa so v četrtek presodile, da je soglasje nemogoče, in iz osnutka sklepnega vrha umaknile vse omembe fosilnih goriv, poroča Reuters. Nato so države, ki zahtevajo načrt o končanju uporabe fosilnih goriv, zagrozile z blokado sklepne deklararacije, če ga v njej ne bo.
Vrh se uradno konča danes. Sicer je mogoče, da se zavleče, kot se je v preteklosti že dogajalo, vsekakor pa časa za pogajalske preboje ni veliko. Ostajajo namreč tudi druge nerešene teme, denimo finančna pomoč revnejšim državam za ukrepe proti podnebnim spremembam. Osnutek sklepnega dokumenta predvideva, da se ta do leta 2030 potroji glede na leto 2025, vendar ni natančno določeno, kdo bi dodatna sredstva moral prispevati. Soglasja ni niti o tem, kako zmanjšati razkorak med že danimi zavezami držav o zmanjšanju izpustov in potrebnimi ukrepi, da se resnično ustavi segrevanje planeta.
