Konkretno je posledice krize ponazorila s številko, da je Evropa v dveh mesecih od začetka napada na Iran za uvoz fosilni goriv plačala 27 milijard evrov več, »ne da bi za to dobila eno samo dodatno molekulo energije«, je dejala med razpravo evropskega parlamenta o odzivih EU na vojno na Bližnjem vzhodu in na energetsko krizo.
»Soočiti se moramo s kruto resničnostjo: posledice tega konflikta lahko odmevajo še mesece in leta.... To je naša druga energetska kriza v štirih letih in lekcija mora biti jasna: naša pretirana odvisnost od uvoza fosilnih goriv nas dela ranljive,« je dejala von der Leynova.
Švedski primer: iz enega evra štirje centi
Pot naprej je po njenem na dlani: zmanjšati odvisnost od uvoza fosilnih goriv in spodbujati domačo proizvodnjo zelene energije, od jedrske do obnovljive. To bi peljalo k takšnemu energetskemu miksu držav članic, da bodo manj ranljive na krize. Kot primer je vzela Švedsko, ki večino energije že dobi iz obnovljivih virov in jedrskih elektrarn. Posledica tega je, da se zvišanje cene plina na globalnem trgu za en evro na megavatno uro pri švedskih potrošnikih prevede v samo štiri cente dražjo megawatno uro energije, je dejala.
Seveda so energetski miksi držav različni in enotnega recepta za vse ni, je dejala, obstaja pa nabor ukrepov, vključno s skupno evropsko nabavo energentov na globalnem trgu. »To je lekcija prejšnje energetske krize, ob kateri so vse članice hitele na tržišče in so globalno v bistvu tekmovale ena proti drugi,« je dejala, misleč na krizo zaradi ruskega napada na Ukrajino.
Sicer pa evropska komisija pripravlja tudi nov načrt elektrifikacije, ki ga bo po besedah von der Leynove predstavila do poletja in ki naj bi naredil EU bolj energetsko samostojno.
