Članstvo Slovenije kot nestalne članice varnostnega sveta Združenih narodov se počasi bliža koncu. Preden bo padel zastor nad dvema letoma poslušanja, razumevanja in pogovarjanja z drugimi, kot je vodilo Slovenije pri njenem zavzemanju za mir lani opisala zunanja ministrica Tanja Fajon, bo naša država decembra še drugič v tem mandatu predsedovala osrednjemu petnajstčlanskemu organu svetovne organizacije.
Zaključni pečati Slovenije
Zaradi božično-novoletnih praznikov bo intenzivnost dela osredotočena na prve tri tedne decembra. Kot predsedujoča varnostnemu svetu bo Slovenija skrbela za program dela tega organa, pripravljala bo zasedanja tudi s konzultacijami članic ter se sestajala z državami, ki so na dnevnem redu varnostnega sveta. Del programa je določen s temami, kot je podaljševanje mirovnih operacij (decembra naj bi podaljšali operacije na Golanski planoti, v Demokratični republiki Kongo in Somaliji) ali pa poslušanje poročil o stanju v posameznih državah oziroma regijah (Irak, Srednjeafriška republika, Afganistan, Sahel, Demokratična republika Kongo, Haiti, Jemen, Sirija, Libija).
Slovenija bo kot predsedujoča država poskušala dati svoj pečat z organiziranjem zasedanja varnostnega sveta o sodelovanju med OZN in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, s predsedniško izjavo o BiH in z nadaljevanjem razprave o Voditeljstvu za mir. Slednjo je Slovenija začela septembra lani med svojim prvim enomesečnim predsedovanjem varnostnemu svetu. Skupaj s članicami varnostnega sveta so takrat tudi vse druge zainteresirane države povabili, naj govorijo o treh potekajočih konfliktih – vojni v Izraelu, v Ukrajini in državljanski v Sudanu, kar je bil povod za razpravo o tem, kako bi varnostni svet sploh moral ukrepati oziroma kako reformirati organizacijo. Na decembrskem nadaljevanju tega pogovora bo Slovenija poskušala pogled usmeriti naprej v reformne procese v prihodnjem letu.
Prva terenska misija po šestih letih
Že prvi teden bo eden od vrhuncev predsedovanja, le da se ne bo odvijal v New Yorku, temveč v Damasku in Bejrutu ter na libanonsko-sirski meji. Tja se bo namreč na svojo prvo terensko misijo po šestih letih odpravil varnostni svet. Gre za slovensko pobudo, h kateri jim je uspelo privabiti še Alžirijo in Dansko. S predsedujočim slovenskim veleposlanikom pri ZN Samuelom Žbogarjem se bodo veleposlaniki nekaj dni pred prvo obletnico padca Asadovega režima v Siriji srečali z začasnim predsednikom Ahmedom Al Šaro, proti kateremu so Združeni narodi novembra ukinili sankcije zaradi njegovih nekdanjih terorističnih aktivnosti z Al Kaido.
Enodnevni obisk Damaska bo namenjen novemu oblikovanju odnosov z Združenimi narodi, ki Siriji sicer pomagajo s humanitarno pomočjo ter z nasveti o ponovni zgraditvi države. Medtem ostaja odprto, kdo bo nasledil posebnega odposlanca ZN za Sirijo Geira Pedersena, ki je septembra napovedal odstop. Takrat je opozarjal, da so začasne oblasti v Damasku podedovale ne le ruševine porušenih stavb, temveč tudi globlje razvaline razbitega socialnega tkiva, propadle institucije in izvotljeno gospodarstvo. Poudaril je, da bo uspeh prehoda v Siriji odvisen od politične stabilnosti, vključenosti vseh skupin v politični proces in mednarodne podpore za potrebe države.
Veleposlaniki varnostnega sveta bodo nato nadaljevali bližnjevzhodno turnejo v Libanonu, kjer se po uničujoči vojni spet dogajajo izraelski napadi na položaje Hezbolaha. Srečali se bodo s političnim vrhom države, ki poskuša po dogovorjenem premirju med Izraelom in Hezbolahom doseči razorožitev šiitskega gibanja. »Stališče varnostnega sveta je, da mora imeti država Libanon nadzor nad orožjem v Libanonu ter da mora biti libanonska vojska edina sila v državi. Gre torej za razorožitev Hezbolaha, v kar je libanonska vlada privolila pred enim letom. To ne gre lahko. Vendar je Libanon v tem letu zelo napredoval in dokazuje, da je zavezan temu, da bo libanonska vojska prevzela nadzor nad jugom in tudi razorožila Hezbolah,« je povedal Žbogar in dodal, da bodo veleposlaniki na terenu izvedeli, kje so ovire v tem procesu in kako lahko varnostni svet pomaga.
Prve ocene predsedovanja
Čeprav ministrica Fajon poudarja, da bo možno celotno oceno slovenskega članstva v varnostnem svetu oblikovati šele po koncu mandata tega decembra, ko bo Slovenijo kot nestalno članico iz vzhodnoevropske skupine nasledila Latvija, že sedaj ocenjuje, da si je država krepko povečala ugled v svetu. Kot pravi, dobiva pohvale tako od držav kot od sekretariata organizacije, tudi od generalnega sekretarja Antonia Guterresa.
»Delo v varnostnem svetu je kapital, ki smo ga pridobili kot država za vse zunanjepolitične aktivnosti vnaprej. Znamo poslušati, se pogovarjati in vse obravnavati po istih kriterijih,« je povedala in ocenila, da je bila Slovenija motor sprejemanja odločitev, prav tako pa tudi most za preseganje izzivov. Kot članica varnostnega sveta je država poskušala kolikor se je dalo izkoristiti mednarodno pozornost, navsezadnje pa se bo iz New Yorka domov vrnila skupina zelo izkušenih diplomatov, je še poudarila.
