V predstavniškem domu kongresa je proti zakonu o objavi Epsteinovih dokumentov na koncu glasoval en sam republikanec, v senatu pa nobeden. V sredo je sprva še čakal na podpis predsednika Donalda Trumpa, nato bo začel veljati.
1. Kaj prinaša zakon?
Predlog zakona o transparentnosti Epsteinovih dokumentov, kot se uradno imenuje, od pravosodnega ministrstva ameriške vlade zahteva, da v tridesetih dneh omogoči javni dostop do vseh dokumentov, ki so jih zbrali med preiskavama pokojnega spolnega prestopnika. Dokumenti morajo biti objavljeni v obliki, ki omogoča njihov prenos in iskanje po vsebini. Oznako zaupno morajo z dokumentov, ki jo nosijo, odstraniti v največji možni meri. Pravosodno ministrstvo mora pravosodnima odboroma obeh domov kongresa posredovati tudi popoln seznam imen vladnih predstavnikov in politično izpostavljenih oseb, ki se pojavljajo v dokumentih.
2. Za kakšne dokumente gre?
Gre za 300 gigabajtov različnih podatkov, zbranih med FBI-jevo preiskavo Epsteina na Floridi v letih 2006–2008, ki se je končala z njegovim priznanjem, da je mladoletnice nagovarjal k prostituciji, in med preiskavo FBI v New Yorku leta 2019, ko so Epsteina aretirali zaradi obtožb o trgovini z mladoletnicami. Kasneje istega leta je umrl v ječi, uradno zaradi samomora. Dokumenti vsebujejo komunikacijo in datoteke, shranjene na Epsteinovih strežnikih, evidence o obiskovalcih njegovih posesti, finančne dokumente o njegovem poslovanju, osebne zapiske in tako naprej. Vsebujejo tudi dokumente FBI - zapisnike o dokaznem gradivu, elektronsko pošto med predstavniki FBI, dokumente o nalogih za preiskave in druge. Pravosodno ministrstvo je poleti navedlo, da gre tudi za velike količine fotografij ter videoposnetkov žrtev in spolnih zlorab. Ministrstvo je tudi posebej izpostavilo, da niso našli »seznama Epsteinovih strank«, o katerem se je veliko ugibalo, ali dokazov o njegovem izsiljevanju posameznikov.
3. Kaj bo objavljeno?
Jasno je, da ne vse. Kot razlaga ameriški portal Lawyer Monthly, lahko kongres vladi naloži objavo zveznih dokumentov, ki niso označeni kot zaupni, vendar v okviru zakonskih omejitev. Te se nanašajo na zaščito žrtev, na preiskave, ki še potekajo, na omejitve iz zakona o prostem dostopu do informacij in zakona o zasebnosti.
V zraku visi vprašanje, kako bo na objavo dokumentov vplival Trumpov ukaz pravosodnemu ministrstvu, naj preišče stike Epsteina z nekaj vidnimi demokrati, tudi bivšim predsednikom Billom Clintonom. Ministrstvo bi zaradi takšne preiskave lahko omejilo objavo vseh povezanih dokumentov. Jasno je tudi, da ne bodo objavili omenjenih in posnetkov žrtev. Prav tako bo težava z objavo dokumentov, ki jih je sodišče označilo za zaupno.
4. Toda mar ni kongres nedavno že objavil 20.000 strani dokumentov?
Kongresni odbor za nadzor dela vlade je nedavno res objavil več kot 20.000 strani dokumentov, ki jih je pridobil v okviru svoje preiskave o ustreznosti zveznih preiskav Jeffreyja Epsteina. Gre za dokumente, ki so bili v Epsteinovi lasti in jih odbor ni dobil od FBI. Pred tem je odbor ločeno že objavil 33.295 strani dokumentov, ki pa jih je pridobil od FBI. Vendar je vse to po poročanju ameriških medijev še vedno majhen del gradiva v primerjavi s tistim, ki ga ima v rokah pravosodno ministrstvo.
5. Kaj pa je doslej objavilo ministrstvo?
Februarja so v Belo hišo povabili petnajst konservativnih vplivnežev in jim predstavili 341 strani dokumentov. S tem je nova vlada očitno poskušala pokazati, da izpolnjuje Trumpovo predvolilno obljubo, da bo objavil vse dokumente o Epsteinu. Vendar se je izkazalo, da je večina vsebine iz teh 341 dokumentov že znana. Med drugim je šlo za dnevnik o poteh Epsteinovega letala in cenzuriran seznam Epsteinovih stikov. Kasneje je Wall Street Journal poročal, da je pravosodna ministrica Pam Bondi Trumpa obvestila, da se v dokumentih pojavlja njegovo ime. Poleti je ministrstvo sporočilo, da ne bo objavljalo ničesar več, kar je sprožilo kritike dela Trumpovih privržencev in tudi nekaterih kongresnikov. Ko se je izkazalo, da jih bo za zakon o objavi dokumentov skupaj z demokrati glasovalo dovolj, ga je nenadoma podprl tudi Trump. Zakonu bi se sicer lahko povsem izognili, če bi pravosodnemu ministrstvu ukazal objavo sam s predsedniškim ukazom.
