Korak za korakom Evropska unija krepi svojo migracijsko politiko v skladu z leta 2024 sprejetim paktom o migracijah in azilu. Najnovejši ukrep, usklajen med evropskim parlamentom, evropsko komisijo in predsedstvom Sveta EU, posega tudi na področje trgovinske politike.
Konkretno bo Evropska unija – ob strogih varovalkah in kot zadnji tovrstni možni ukrep – tretjim državam zagrozila z umikom preferenčnega statusa trgovanja s sedemindvajseterico, če ne bodo sprejemale zavrnjenih prosilcev za azil. Čeprav je evropska komisija zahtevala strožjo uporabo odvzema preferenčnega statusa okoli 60 državam v razvoju, so pogajalci evropskega parlamenta vendarle dosegli, da bodo višje carine tem državam uvedene zgolj kot zadnji možen ukrep, in to z več varovalkami.
Počasno uresničevanje pakta
EU tem državam poskuša pomagati pri dvigu iz revščine, hkrati pa ima z njimi težave pri vračanju zavrnjenih prosilcev za azil, saj pogosto ne kažejo kooperativnosti za njihov sprejem. »Trgovinske ugodnosti morajo biti povezane s spoštovanjem človekovih pravic, dobrim upravljanjem, varstvom okolja in sodelovanjem na področju vračanja lastnih državljanov, ki nezakonito prebivajo v EU,« je v imenu predsedujoče države Svetu EU ocenil danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen.
Izvajanje pakta o migracijah in azilu sicer napreduje počasi. V skladu s sprejetim časovnim okvirjem uveljavitve nove migracijsko-azilne politike naj bi bile države junija prihodnje leto v celoti pripravljene izvajati novi sistem upravljanja migracij. Toda sprejeti je treba še več zakonodajnih ukrepov, in prav to bo ena izmed prednostnih nalog Cipra kot prihodnje predsedujoče države Svetu EU, ki svoj polletni mandat začenja z januarjem prihodnje leto. Zatika se tudi pri dvostranskih dogovorih o vračanju zavrnjenih prosilcev za azil s tretjimi državami.
Ameriško vmešavanje
Število nezakonitih migracij v Evropsko unijo se sicer zmanjšuje. Lani je bilo v povprečju 38 odstotkov manj nezakonitih prihodov v EU, kar je najmanj po letu 2021. Kljub temu nezakonite migracije ostajajo ena izmed perečih tem, ki jo najbolj izkoriščajo populisti in skrajni desničarji. Pritiske, vsaj verbalne, pa na Evropsko unijo izvaja tudi ameriški predsednik Donald Trump. V skladu z njegovo protimigrantsko politiko so veleposlaništva ZDA v Evropi in Kanadi dobila posebno navodilo, naj vlade svojih gostiteljic opozarjajo na negativne družbene posledice množičnih migracij, vključno z razseljevanjem, spolnim nasiljem in razpadom javnega reda in miru.
V Evropi, kjer se urejanja tega vprašanja zaradi povrnitve zaupanja državljanov po veliki migracijski krizi izpred desetletja lotevajo na svoj način, so takšno ameriško vmešavanje v evropske zadeve odločno zavrnili. To je denimo storil tudi nemški kancler Friedrich Merz. »Migracijska politika je naša stvar in o njej odločamo po lastni presoji … Ne potrebujemo nobenih opozoril od zunaj,« je ocenil nemški kancler. Pozivi ameriške administracije bi lahko bili poskus krepitve populističnih sil v Evropi, hkrati pa bi lahko ogrozili namere vzpostavljanja večje varnosti v skladu z mednarodnim pravom.
»Naši ukrepi so uspešni, vendar to ni dovolj. Moramo se boriti proti nezakonitim migracijam, da ponovno pridobimo zaupanje ljudi in preprečimo nadaljnjo polarizacijo v zvezi s to temo,« ocenjuje evropski komisar za migracije Magnus Brunner. Opozoril je na še eno ključno stvar pakta, namreč, da bo ta deloval le, če ga bodo države izvajale. Ob vseh zakonodajnih ukrepih in spremenjenem načinu sprejemanja migrantov na mejah bo EU še naprej krepila nadzor na svojih zunanjih mejah. V evropskem proračunu za prihodnje leto je bilo za upravljanje migracij in nadzor meja namenjenih dodatnih 230 milijonov evrov, kar skupaj znaša nekaj več kot 5 milijard evrov.
