Ob zaprisegi Donalda Trumpa se je v ponedeljek začel tudi eden največjih politično-ekonomskih dogodkov – Svetovni gospodarski forum v Davosu. Letos se ga udeležuje okoli 60 premierjev in predsednikov držav ter več kot 900 gospodarstvenikov. Razpravljali bodo o številnih temah, od umetne inteligence do kriminala, v ospredju pa so seveda aktualna politična dogajanja – inavguracija novega ameriškega predsednika, velike spremembe na Bližnjem vzhodu in skoraj tri leta trajajoča vojna v Ukrajini.
Med prvimi govorci na davoškem forumu sta od evropskih voditeljev nastopila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in nemški kancler Olaf Scholz. Iz govorov obeh je bilo tako kot že iz čestitke predsednika evropskega sveta Antonia Coste, visoke zunanjepolitične predstavnice Kaje Kallas in predsednice evropskega parlamenta Roberte Metsole Donaldu Trumpu razbrati, da si EU pragmatično želi sodelovanja, a da je pripravljena zaščititi tudi lastne interese. Von der Leynova je svarila pred trgovinsko vojno, ki lahko izbruhne, če Trump spet uvede carine.
»Svetovni red sodelovanja, ki smo si ga predstavljali pred 25 leti, se ni uresničil. Namesto tega smo vstopili v novo obdobje ostre geostrateške konkurence. Največja svetovna gospodarstva se borijo za dostop do surovin, novih tehnologij in svetovnih trgovinskih poti. Tekma poteka na področjih umetne inteligence, čistih tehnologij, kvantne tehnologije, vesolja, Arktike in Južnokitajskega morja,« je dejala von der Leynova. Kljub tekmovanju na globalni ravni je po njenem mnenju potrebno sodelovanje, da se uravnoteži nujnost varnosti z zmožnostjo inovacij in zagotavljanja večje blaginje. Po njenih besedah je treba preprečiti tekmo do dna, saj da razbijanje svetovnega gospodarstva ni nikomur v interesu.
Poudarjala je, da ZDA in Evropsko unijo veže veliko več kot katera dva druga bloka, saj sta njihovi gospodarstvi najtesneje prepleteni. Zelo jasno je napovedala, da bo Evropa pripravljena na pogajanja z ZDA in iskanje skupnih interesov. »Obseg medsebojne trgovine znaša 1500 milijard evrov, kar predstavlja 30 odstotkov svetovne trgovine. Za obe strani je veliko na kocki,« je posvarila. Že pred časom pa je rekla, da bi si EU želela z ZDA povečati nakup utekočinjenega zemeljskega plina.
Kanclerjeva umirjenost
Z željo po sodelovanju s Trumpovo administracijo je na davoški forum pripotoval tudi kancler Scholz. Sodelovanje bi bilo spodbuda svobodi, miru, varnosti, blaginji in gospodarskemu razvoju, je bilo ključno sporočilo kanclerjevega urada, še preden je pristal v Švici. V Davosu je bil Scholz s svojo pregovorno premišljenostjo še nekoliko bolj jasen. »V vroče eksistencialne razprave nas ne sme takoj pahniti vsaka tiskovna konferenca v Washingtonu ali vsak tvit,« je poudaril, ob čemer je bil tudi realističen, da bo zaradi Trumpa svet na trnih. Scholz je še pristavil, da ne sme biti nobenih lažnih poskusov »vdanosti« ali »sladkih pogovorov« z novim ameriškim predsednikom, ter ob koncu govora malce v nemškem volilnem notranjepolitičnem vzdušju ocenil, da bodo v nemški vladi temu kos tudi v naslednjih letih.
Za Trumpovo zahtevo, da članice Nata namenijo pet odstotkov BDP za obrambne izdatke, kar razburja Evropejce, saj mnoge države ne dosegajo niti dveh odstotkov, pa je razumevanje včeraj pokazal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Po njegovi oceni ima Evropa manjši vpliv na Washington zaradi ameriškega prepričanja, da v Evropi premalo prispevajo za varnost. »Ali koga v Združenih državah skrbi, da jih bo Evropa nekega dne zapustila – da bo prenehala biti njihova zaveznica? Odgovor je ne,« je dejal Zelenski.
