Evropske zamisli za odziv na ruske provokacije segajo od skupnih ofenzivnih kibernetskih operacij proti Rusiji ter hitrejšega in bolj usklajenega pripisovanja odgovornosti za hibridne napade s takojšnjim kazanjem na Moskvo pa vse do nenapovedanih vojaških vaj pod vodstvom Nata, so za Politico povedali dva visoka uradnika evropskih vlad in trije diplomati EU.
»Rusi nenehno preizkušajo meje – kakšen je odziv, kako daleč gremo lahko?« je v intervjuju dejala latvijska zunanja ministrica Baiba Braže. Za Politico je povedala, da mora biti odziv Evrope bolj »proaktiven«. Dodala je: »In signala ne pošiljajo besede, temveč dejanja.«
Kako dolgo bomo to še tolerirali?
Ruski droni so v zadnjih tednih in mesecih preletavali Poljsko in Romunijo, medtem ko so skrivnostni droni povzročali zmedo na letališčih in v vojaških oporiščih po vsej celini. Drugi incidenti vključujejo motenje GPS-signala, vpade bojnih letal in mornariških plovil ter eksplozijo na ključni poljski železniški povezavi, po kateri prevažajo vojaško pomoč v Ukrajino.
»Na splošno se morajo Evropa in zavezniki vprašati, kako dolgo smo še pripravljeni tolerirati tovrstno hibridno vojskovanje in ali bi morali razmisliti o tem, da na tem področju tudi sami postanemo aktivnejši,« je prejšnji teden za Welt TV razmišljal tudi nemški državni sekretar za obrambo Florian Hahn.
Italijanski obrambni minister spisal načrt
Hibridni napadi niso nič novega. Rusija je v zadnjih letih pošiljala morilce za likvidacijo političnih sovražnikov v Veliki Britaniji, bila obtožena razstrelitve skladišč orožja v srednji Evropi, poskušala je destabilizirati EU s financiranjem skrajno desnih in evroskeptičnih političnih strank, se zapletla v vojno na družbenih omrežjih in poskušala vplivati na volitve v državah, kot sta Romunija in Moldavija.
Toda sam obseg in pogostost trenutnih napadov sta brez primere. Praški inštitut Globsec je izračunal, da so med januarjem in julijem v Evropi, predvsem na Poljskem in v Franciji, osebe, povezane z Moskvo, izvedle več kot 110 sabotaž in poskusov napadov.
Odziv ja, a ne prekomeren
Vendar Evropa ne želi vojne z jedrsko oboroženo Rusijo, zato mora ugotoviti, kako se odzvati na način, ki bo Moskvo odvračal, a ne bo prestopil nobenih rdečih črt Kremlja, kar bi lahko vodilo v odprto vojno. To pa ne pomeni strahopetnosti, meni švedski načelnik obrambe, general Michael Claesson. »Ne smemo si dovoliti, da bi nas bilo strah eskalacije oziroma da bi nas glede tega skrbelo,« je dejal. »Biti moramo odločni.«
Doslej je bil odziv krepitev obrambe. Po sestrelitvi ruskih vojaških dronov nad Poljsko je Nato sporočil, da bo okrepil zavezniško obrambo pred droni in zračno obrambo na svojem vzhodnem krilu – poziv, ki mu je sledila tudi EU.
Prejšnji teden je italijanski obrambni minister Guido Crosetto ostro kritiziral »pasivnost« celine ob naraščajočih hibridnih napadih in razkril 125 strani dolg načrt za povračilne ukrepe. V njem je predlagal ustanovitev evropskega centra za boj proti hibridnemu vojskovanju, vzpostavitev kibernetske sile s 1500 pripadniki in angažiranje vojaškega osebja, specializiranega za umetno inteligenco.
Evropejci »bi se morali bati in trepetati kot neumne živali v čredi, ki jo ženejo v klavnico«, je medtem dejal nekdanji ruski predsednik in trenutni namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev, ki na družbenih omrežjih rad provocira Zahod. »Morali bi se onečediti od strahu, saj čutijo svoj bližnji in boleči konec.«
Možnost zanikanja odgovornosti je ključna
V praksi bi lahko evropske države uporabile kibernetske metode za napad na sisteme, ki so ključni za ruska vojna prizadevanja, kot je gospodarska cona Alabuga v Tatarstanu v vzhodno-centralni Rusiji, kjer Moskva proizvaja drone šahed. Pa tudi na energetske objekte ali vlake, ki prevažajo orožje, je dejal Filip Bryjka, politolog in strokovnjak za hibridne grožnje na Poljski akademiji znanosti. »Lahko bi napadli sistem in motili njihovo delovanje,« je dejal.
Evropa mora prav tako ugotoviti, kako se z lastnimi prizadevanji znotraj države odzvati na ruske obsežne kampanje dezinformacij. Vendar morajo vsi novi ukrepi »omogočati verjetno zanikanje vpletenosti«, je dejal diplomat EU.
