Po nedeljskem sestanku v Londonu, na katerem so sodelovale najpomembnejše vojaške sile v Evropi, je francoski predsednik Emmanuel Macron za pariški dnevnik Le Figaro izjavil, da se je z britanskim premierjem Keirom Starmerjem dogovoril o predlogu enomesečnega premirja »v zraku, na morju in pri energetski infrastrukturi«, na kopenski fronti pa bi se spopadi ustavili nekaj tednov pozneje in prišle bi evropske mirovne sile.
Očitno pa ta načrt še ni povsem usklajen. Državni sekretar britanskega obrambnega ministrstva je danes zanikal, da bi obstajal tak skupni predlog Pariza in Londona. Eden od članov britanske vlade je k temu dodal, da se bo treba dogovarjati tudi z ZDA. Že premier Starmer v nedeljo zvečer po koncu vrha, ki ga je gostil, ni omenjal takšnega skupnega predloga. Zjutraj je sicer omenil, da bodo Pariz, London in Kijev skupaj pripravili načrt za premirje, predstavili pa bi ga tudi Beli hiši.
Umirjanje napetih odnosov
Razgrete odnose z ZDA medtem poskuša miriti ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je dejal, da upa, da bodo ZDA stale ob strani Ukrajini na poti k miru. Za svojo državo pa je menil, da mora začeti vsebinsko diplomacijo za čimprejšnje končanje vojne.
Te pomirjujoče tone je Zelenski ubral, potem ko se je pri poskusih pomirjanja situacije vnovič na daljavo iskrilo z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Po srečanju z voditelji evropskih držav in Kanade v Londonu je izjavil, da ga močno podpirajo proti Rusiji. A še vedno računa na sodelovanje z ZDA in ne odklanja pogovorov s Trumpom. Še naprej je pripravljen z njim podpisati sporazum o redkih rudninah in mineralih. Obžaloval je, da so petkov prepir spremljali mediji.
Nato pa je pristavil tisti del, na katerega se je Trump spet ostro odzval. Zelenski je namreč rekel, da je še zelo zelo daleč do sporazuma o koncu vojne. Trump mu je po svojem družbenem omrežju odvrnil: »To je najslabše, kar je Zelenski lahko rekel, in ZDA tega ne bodo dolgo trpele. Kot sem že rekel, ta človek tako dolgo ne bo za mir, dokler ga bodo podpirale ZDA!«
Večanje evropskih obrambnih izdatkov
Načrti za prekinitev spopadov v Ukrajini in povojno nadziranje premirja v evropskih prestolnicah nastajajo s precejšnjo hitrostjo. Hitro bo Evropska unija tudi že ta četrtek razpravljala o krepitvi svoje oborožitve. Predlog evropske komisije o tem in tudi o načinih financiranja bo predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen jutri poslala vsem članicam EU. »Nujno moramo oborožiti Evropo,« je po nedeljskem vrhu dejala von der Leynova. Macron je bil tukaj jasen: »Rusi že tri leta namenjajo 10 odstotkov svojega BDP za obrambo. Mi bi morali imeli cilj med 3 in 3,5 odstotka BDP.« Macron meni, da bi za krepitev evropske vojske in vojaške industrije »sprva potrebovali za 200 milijard evrov investicij«.
Premier Robert Golob se bo jutri usklajeval o slovenskem stališču do tega vprašanja. Znano je, da sodi Slovenija z 1,35 odstotka BDP za obrambo med najskromnejše članice Nata in ne dosega dveh odstotkov BDP za obrambo, kolikor je minimalna zahteva Nata. Ta cilj namerava doseči do leta 2030, letos naj bi izdatki dosegli 1,55 odstotka BDP. Na jutrišnjem sestanku pri Golobu bodo sodelovali veleposlanik pri Natu Andrej Benedejčič in predstavniki obrambnega ministrstva. Obrambni minister Borut Sajovic je dejal, da Slovenija ni in ne more biti otok sam zase. Kot članica Nata bo morala Slovenija dogovore in pravila, ki bodo sprejeti, spoštovati, vendar pa »ta trenutek sprememb dogovorov ni, so le ideje, želje, pobude, potrebe, razmisleki«, je še ocenil.
