Evropski diplomati, ki se ukvarjajo z Ukrajino, bi te dni znali na vratih srečati sami sebe. Sestanki in aktivnosti si sledijo z bliskovito naglico, stara celina išče odgovore zaradi občutka, da jo ZDA puščajo ob strani ob pripravah na pogajanja o koncu vojne v Ukrajini. Ameriška in ruska stran bosta pogovore o tem v torek začeli v Savdski Arabiji. Predvidoma bodo bolj pripravljalne narave, pa vendarle. Povabljena ni niti Ukrajina.
Eden evropskih sestankov je potekal pri francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu, ki je v Pariz povabil voditelje EU, Nata in sedmih držav (Nemčije, Velike Britanije, Italije, Španije, Poljske, Nizozemske in Danske). Po kakšnem ključu prav te, ni prav jasno. Ampak medtem ko se je Evropa pritoževala, ker ni povabljena na pogovore o Ukrajini, in je Macron tudi zato sklical svoj sestanek, so se nekatere evropske države pritoževale, ker niso povabljene v Pariz. Tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je to označila za napačno poročilo. »Na simbolni ravni s tem sklicatelji pariškega vrha svetu dokazujejo, da niti v Evropi države niso obravnavane enakopravno. To ni v duhu evropskega integracijskega procesa. To ni Evropa, za katero si prizadevamo. To ni Evropa, ki bi jo spoštovali v svetu,« je zapisala.
Izdatki za obrambo izvzeti iz proračunskih pravil?
Srečanje v Parizu se je končalo, sodelujoči pa so v prvih izjavah povedali, da so se dogovorili tudi za dvig obrambnih izdatkov. Pri čemer je poljski premier Donald Tusk dejal, da članice Evropske unije ne bodo več tarča postopkov zaradi čezmernega proračunskega primanjkljaja, če bo ta nastal zaradi stroškov za obrambo. Nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da se s tem strinja. Poljska je sicer to predlagala že lani, a ni uspela.
Britanski premier Keir Starmer je v eni prvih izjav po koncu srečanja v Parizu dejal, da mora Ukrajina dobiti varnostna zagotovila Združenih držav za učinkovito zadrževanje Rusije pred vnovičnim napadom.
Velika Britanija, ki je ves čas ena najglasnejših kritičark Rusije in podpornic Ukrajine, je med prvimi izrazila pripravljenost poslati vojake v Ukrajino za vzdrževanje miru, »če bo dosežen sporazum o trajnem miru«, a le ob poroštvih ZDA, kot je dejal Starmer, ki prihodnji teden odhaja v Belo hišo, potem pa napoveduje nov evropski sestanek o Ukrajini.
Tudi danska premierka Mette Frederiksen je po koncu sestanka v Parizu dejala, da bodo morale vse evropske države okrepiti podporo Ukrajini in povečati izdatke za obrambo. »Rusija zdaj ogroža vso Evropo, na žalost,« je dejala po poročanju Reutersa.
Za izredni vrh EU
Iz izjave predsednika vlade Roberta Goloba ni bilo razbrati vznemirjenja nad pariškim sestankovanjem v ožjem evropskem krogu. Kot je sporočil, se je pogovarjal s predsednikom evropskega sveta Antoniom Costo, ki je dejal, da bo po srečanju o vsebini seznanil ostale članice EU in razmislil o sklicu izrednega vrha EU. Temu je naklonjena tudi Slovenija, ker je redni vrh šele čez dober mesec dni, sicer pa je Costa lani ob prevzemu vodenja evropskega sveta sam dejal, da je naklonjen pogostejšim razpravam evropskih voditeljev v manj formalni obliki.
Na aktualno dogajanje se je odzvala tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je dejala, da bi bila odsotnost Ukrajine in Evrope za pogajalsko mizo nevarna. Stara celina pa mora biti zdaj res enotna, »sicer se nam lahko zgodi, da ... bomo glavna jed na mizi, ne bomo pa za pogajalsko mizo«, je rekla.
O pošiljanju vojakov v Ukrajino
Aktualno je postalo tudi že vprašanje pošiljanja vojakov v Ukrajino za vzdrževanje miru. ZDA so evropskim državam namreč poslale vprašalnik o tem, ali oziroma koliko so jih pripravljene poslati in pod kakšnimi pogoji oziroma varnostnimi zagotovili. Poleg Starmerja je pripravljenost za takšno napotitev denimo izrazil Scholz, pri čemer pa je po njegovem »še popolnoma prezgodaj in napak o tem govoriti sedaj«, ker se pogajanja sploh še niso začela. Tudi Mette Frederiksen je dejala, da je neznank še preveč.
In podobno meni Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost. »Razprava o napotitvi vojakov v Ukrajino je lahko ta hip samo načelna in je vsekakor prezgodnja, dokler ni jasno, s kom in kako bo izpogajan mir,« je dejal. Ameriški vprašalnik o namerah glede pošiljanja vojakov pa bo Slovenija uskladila doma in med evropskimi državami, je dodal.
