Sporočilo iz Bruslja ameriški administraciji je bilo nedvoumno. Razen Madžarske, ki nasploh podpira vse mirovne iniciative Trumpove administracije, so se »mirovnemu načrtu« za Ukrajino z očitnimi maksimalističnimi ruskimi zahtevami odrekale ena članica EU za drugo. Tako kot pred avgustovskimi pogovori ameriškega in ruskega predsednika Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski so tudi tokrat evropski voditelji sporočali: brez Evrope in Ukrajine ne bo mogoče oblikovati nobenega mirovnega načrta.
»Da bi katerikoli načrt deloval, je potrebno, da se mu Ukrajina in Evropejci pridružijo,« je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas zavrnila zdajšnje razmišljanje ameriške administracije, ki uradno novega načrta ne komentira, prav tako se je v molk zavil Kremelj. »Evropska unija ima dve točki obsegajoč načrt: oslabiti Rusijo in podpirati Ukrajino,« je po zasedanju zunanjih ministrov EU dejala Kallasova in napovedala nove ukrepe proti ruski tankerski floti v senci, ki rusko nafto prodaja tretjim državam.
Nove podrobnosti načrta
Po informacijah, ki so pricurljale v javnost, načrt predvideva, da se Ukrajina odpove štirim regijam, ki si jih je Rusija nezakonito pripojila, in še od leta 2014 zasedenemu Krimskemu polotoku. Od Ukrajine se pričakujeta tudi razpolovitev njene 400.000-glave vojske in odpoved orožju z dolgim dosegom. Kaj načrt še predvideva glede evropske varnostne arhitekture, ni znano.
Potem je v javnost pricurljalo še nekaj novosti. Kot je poročal britanski The Telegraph, bi Rusija lahko koncesije ponudila glede regij Herson in Zaporožje, vsekakor pa bi hotela popoln nadzor nad Donbasom (tvorita ga regiji Lugansk in Doneck), od koder bi se morali umakniti vsi ukrajinski vojaki. Rusija bi nadzor nad regijama ohranila v zameno za najemnino. Časnik FT je dodal, da naj bi se Ukrajina odpovedala sprejemanju tujega orožja in namestitvi tujih vojakov. Verjetno so mišljene tuje mirovne sile, ki so bile v koaliciji voljnih (zaveznicah Ukrajine) predvidene v zaledju države po sprejetju premirja. Ukrajinski mediji so dodali še, da bi se Ukrajina morala odpovedati vstopu v Nato, sprejeti pomilostitev za ruske vojake in privoliti v vrnitev Rusije v utečene tokove svetovnega gospodarstva.
»Strinjali smo se in to je bilo tudi moje sporočilo, da ne moremo privoliti v to, da kdorkoli z orožjem, s silo spreminja mednarodno priznane meje, in da mora vsak mirovni načrt zagotovo vključevati tudi Ukrajino in Evropo,« je po zasedanju povedala zunanja ministrica Tanja Fajon in dodala, da podrobnosti o načrtu na zasedanju niso izvedeli. Je pa za telefonsko slušalko prijel nemški zunanji minister Johann Wadephul in poklical posebnega ameriškega odposlanca Steva Witkoffa, enega od avtorjev novega predloga. Ta se je strinjal, da mora Evropa pri sklepanju miru v Ukrajini igrati pomembno vlogo.
Kdo je razkril dogovarjanja?
Dejansko je domnevno 28 točk obsegajoč načrt zavit v tančico skrivnosti. Ameriški zunanji minister Marco Rubio njegovega obstoja neposredno ni hotel potrditi. Dejal je le, da bodo ZDA nadaljevale oblikovanje idej za končanje vojne, temelječih na pogovorih z Rusijo in Ukrajino. Vprašanje, kakšno igro igrajo Američani, ko na eni strani zaostrujejo sankcije proti Rusiji, po drugi pa ji gredo naproti s predlogom, polnim njenih maksimalističnih zahtev glede Ukrajine, je aktualno tudi zaradi izbrisanega tvita Witkoffa. Zapisal je, da so novinarji ameriškega spletnega portala Axiosa načrt morali dobiti od »K«. Kmalu je tvit izbrisal.
A že kratka objava je bila dovolj, da so se začela ugibanja, kdo je K in kakšno igro igrajo ali ZDA ali Rusija ali obe državi skupaj. K bi namreč lahko bil posebni ruski odposlanec Kiril Dmitrijev, s katerim naj bi pogovore za novi načrt začeli konec oktobra v Miamiju. Po tej razlagi bi tako Rusija sama poskušala vplivati na dogajanje v času, ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski doma pod plazom kritik civilne družbe in političnih nasprotnikov ter strankarskih sopotnikov zaradi velike korupcijske afere v energetiki, zaradi katere je zamenjal dva ministra in napovedal prevetritev energetskega sektorja.
Spet druga razlaga je, da bi K lahko bil Keith Kellog, upokojen ameriški general in posebni svetovalec Bele hiše. Ker naj bi se stališče Kelloga, domnevno naklonjenega Ukrajini, v pogledih na reševanje ukrajinskega vprašanja razhajalo z mnenjem nekaterih drugih, se bo januarja s položaja umaknil.
