Iran je izvedel raketni napad na Izrael, medtem ko se evropske sile v regiji soočajo z neposrednimi napadi in hkrati previdno razpravljajo o svoji vojaški prisotnosti v strateško pomembni Hormuški ožini.
V nedeljo zjutraj je bil v napadu z brezpilotnim letalnikom na letalsko oporišče Ali Al Salem v Kuvajtu, ki ga uporabljajo ameriške in italijanske sile, uničen ključen italijanski vojaški dron. Načelnik generalštaba italijanske vojske, general Luciano Portolano, je potrdil izgubo plovila in ga označil za »nepogrešljivo« za izvajanje njihovih operacij.
Po navedbah italijanskega obrambnega ministrstva v napadu na hangar ni bil poškodovan noben vojak. Italija je namreč že v preteklih dneh iz previdnosti zmanjšala število svojega osebja v oporišču zaradi hitrega slabšanja varnostnih razmer na širšem območju, preostalo osebje pa skrbi le še za najnujnejše naloge misije.
Regionalna nestabilnost se je dodatno poglobila po objavi iranske Islamske revolucionarne garde, ki je potrdila, da je izvedla val 54 raketnih napadov na izraelske položaje. V operaciji so prvič operativno uporabili strateške balistične rakete na trdno gorivo sedžil.
Sedem minut
Po navedbah iranskih virov lahko ta izstrelek srednjega dosega razdaljo od jedrskega obrata v Natancu do Tel Aviva premaga v borih sedmih minutah. Napad je vključeval tudi težke rakete z dvojnimi bojnimi glavami, kot so horamšahr, hajber-šekan in ead.
Zaostrene varnostne razmere močno povečujejo pritisk na mednarodno skupnost, da zavaruje ključne plovne poti za svetovno trgovino. Kljub pozivom Donalda Trumpa k mednarodnemu vojaškemu posredovanju za sprostitev komercialnega prometa v Hormuški ožini evropski voditelji ostajajo zadržani do neposredne konfrontacije z Iranom.
Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je odločno zavrnil možnost neposredne vojaške vpletenosti Rima. »Nismo vpleteni v vojaške operacije v Hormuzu,« je poudaril Tajani za italijansko televizijo in dodal, da po njegovih informacijah nobena evropska država ni izrazila pripravljenosti za vojaško posredovanje za zagotavljanje prehodnosti ožine.
Sodelovanje z Združenimi narodi
Kljub Tajanijevi previdnosti bodo zunanji ministri Evropske unije na naslednjem zasedanju, ki bo predvidoma jutri, razpravljali o morebitni razširitvi obstoječe pomorske misije Aspides. Evropska obrambna misija, v kateri trenutno sodelujejo vojaške ladje Francije, Grčije in Italije, je bila vzpostavljena na začetku leta 2024 z mandatom zaščite trgovskih ladij pred napadi jemenskih hutijevcev v Rdečem morju in ožini Bab El Mandeb.
Neimenovani evropski uradniki so za Financial Times pojasnili, da bi širitev mandata na Hormuško ožino zahtevala povsem novo politično odobritev, kar pa znotraj Unije nima nujno zadostne podpore. Glede na diplomatske vire se kot najverjetnejša in politično najvarnejša možnost trenutno kaže vzpostavitev skupne opazovalne misije EU in Združenih narodov, s katero bi zagotovili svobodno plovbo in se hkrati izognili tveganemu dvostranskemu zaostrovanju evropskih držav z Iranom.