Nekdanji francoski predsednik Charles de Gaulle je odločno nasprotoval zamisli o čezmerni odvisnosti od ZDA. To se je v preteklosti najbolj kazalo pri francoskem razvoju lastne jedrske oborožitve, ki jo danes evropskim državam ponujajo kot alternativo nezanesljivemu ameriškemu jedrskemu dežniku. Trenutno se ta francoska drža močno odraža tudi pri naporih za večjo neodvisnost na področju digitalne suverenosti.
Nemčija takšnemu pristopu zgodovinsko ni bila naklonjena in je od konca druge svetovne vojne stavila zlasti na tesne odnose z ZDA. Nemški kancler Friedrich Merz je pred časom šel celo tako daleč, da je težnje po večji digitalni suverenosti Evrope označil za francoski koncept. Zdi pa se, da se tudi v Nemčiji prebujajo zamisli, da bi Evropi v času deglobalizacije manjša odvisnost od drugih držav prej koristila kot škodovala.
Evropa noče biti stranka velikih podjetnikov iz ZDA ali s Kitajskega
Splet okoliščin je poskrbel, da je Merz Francozom dal prav glede prizadevanj za manjšo odvisnost od ameriških tehnoloških velikanov, le nekaj ur po tem, ko so težave enega od njih – tokrat varnostnega podjetja Cloudflare – ohromile velik del svetovnega spleta.
»Želimo govoriti z enim evropskim glasom in si skupaj prizadevamo za en cilj: to je evropska digitalna suverenost,« je v torek občinstvu, ki je prisostvovalo vrhu v Berlinu, dejal Merz. Dodal je, da so vse pogostejši izpadi večjih ameriških ponudnikov storitev v oblaku in težave z dobavo čipov »pokazale, da smo odvisni od digitalnih tehnologij s Kitajskega in iz ZDA«, in »te odvisnosti se uporablja kot politično moč«, je pripomnil kancler.
V isti rog je na dogodku pričakovano zatrobil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. »Evropa noče biti stranka velikih podjetnikov ali velikih rešitev, ne iz ZDA ne s Kitajskega,« je bil odločen.
Leto ostrejše retorike
Povedano spominja na nastope evropskih voditeljev na letošnjem vrhu o umetni inteligenci v Parizu. Tedaj je Macron napovedal 109 milijard evrov naložb v umetno inteligenco v prihodnjih letih. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen pa ga je na odru še prekašala z načrtom za 200 milijard evrov naložb. Domnevno je šlo za spontano odločitev, ki je presenetila marsikaterega poznavalca.
Obljube, izrečene med tokratnim vrhom v Berlinu, medtem vključujejo izbiranje evropskih rešitev pri javnih tehnoloških pogodbah in popolno zaščito evropskih podatkov pred tujim vohunjenjem. Na tem področju naj bi se celo spopadli s slabimi praksami, ki si jih zaradi prevladujočega položaja lahko privoščijo ameriški oblačni velikani. Berlin in Pariz sta podprla tudi poziv Bruslja, naj poslovanje Amazonovih in Microsoftovih oblačnih storitev pade pod okvir evropske protimonopolne regulative. EU je napovedala tudi preiskavo obeh ponudnikov, ki sicer skupaj nadzirata okoli 49 odstotkov trga oblačnih storitev (AWS 29 odstotkov, Microsoft Azure 20 odstotkov).
V luči boja za večjo evropsko digitalno suverenost sta Macron in Merz pozdravila tudi prizadevanja za zmanjšanje birokracije na področju digitalnih pravil, vključno z željo po odlogu zakona o umetni inteligenci (AI Act).
»Če bomo pustili Američanom in Kitajcem, da imajo vse prvake, je ena stvar gotova: morda bomo imeli najboljše zakone na svetu, vendar z njimi ne bomo urejali ničesar,« je dejal Macron.
Nesoglasja ostajajo
Po poročanju Politica se na vrhu ni zgolj govorilo. Uspešno francosko podjetje Mistral, ki razvija umetno inteligenco, in nemški velikan na področju programske opreme SAP naj bi sklenila partnerstvo za zgraditev »prvega popolnoma suverenega sklada umetne inteligence v Evropi«.
Francoska in nemška vlada sta partnerstvo pozdravili z obljubo, da bosta uporabljali njihove rešitve namesto rešitev ameriških tehnoloških velikanov. Kljub temu je dela še veliko, prav tako pa morata nekatere razhajanja zgladiti tudi Nemčija in Francija.
Pereče vprašanje med članicami EU je zlasti, kaj sploh pomeni digitalna suverenost. Nekatere države, kot je Avstrija, menijo, da je digitalna suverenost možna tudi na »odprt način«, ki naj bi pustil odprta vrata sodelovanju z ZDA. Takšni suverenosti naj bi bila po poročanju Politica kljub zbližanju s francoskim konceptom še naprej naklonjena tudi Nemčija.
