Ob prihodu na neformalno srečanje voditeljev EU, ki je namenjeno obrambnim zadevam, se premierji niso mogli izogniti vprašanjem o ameriških carinah proti Evropski uniji, ki jih vnovič napoveduje ameriški predsednik Donald Trump. Ta je namreč po uvedbi carin proti Mehiki, Kanadi in Kitajski napovedal, da bodo carine proti EU »zagotovo uvedene«. Iz Bruslja so sicer že sporočili, da se bodo na vse neupravičeno uvedene uvozne dajatve ustrezno odzvali. Med ohranjanjem kljubovanja in ohranjanjem hladne krvi so se gibali današnji odzivi evropskih voditeljev o Trumpovih grožnjah.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ocenil, da si bo morala Evropa izboriti spoštovanje, če bo napadena na področju trgovinskih interesov. Takšni posredni napovedi povračilnih ukrepov je sledila še Macronova ugotovitev, da prihajajoče izjave iz ZDA spodbujajo Evropo k pozitivnim premikom – da namreč postane močnejša in enotnejša. »Kakor sta bila covid in ruska agresija v Ukrajini budnica za Evropo, tako dogajanje z odločitvami in izjavami nove administracije predsednika Donalda Trumpa sili EU, da je enotnejša in dejavnejša pri odzivanju na vprašanja kolektivne varnosti,« je ocenil Macron.

Nemški kancler Olaf Scholz je bil prav tako med tistimi premierji, ki so napovedali evropske protiukrepe, če bodo ZDA proti uvozu iz Evrope uvedle nove carine. »Kot močno gospodarsko območje lahko stvari organiziramo sami in se odzovemo tudi s carinsko politiko. To moramo storiti in bomo storili, vendar pa bi morala biti perspektiva in cilj, da ravnamo v smeri sodelovanja,« je ocenil kancler in pristavil, da Evropa poseduje moč lastnega ukrepanja.

Več voditeljev je tudi izpostavljalo, da imata ZDA od trgovanja skupne koristi, carine pa ogrožajo potrošnike in delovna mesta. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je denimo menila, da v trgovinski vojni ni zmagovalcev. »Če jo bodo začele ZDA in Evropa, se bo smejala zgolj Kitajska,« je ocenila in izpostavila medsebojno povezanost čezatlantskih partnerjev. »Mi potrebujemo Ameriko in Amerika potrebuje nas,« je še povedala.

»Mislim, da so carine vedno slabe. Carine so slabe za trgovino. Carine so slabe za Združene države Amerike. Odgovor na carine je, da odgovorite z enakimi ukrepi. Vendar to ni tema današnjih pogovorov,« pa je menil luksemburški premier Luc Frieden. Dejal je, da če si bodo ZDA želele trgovinsko vojno, jo bodo pač dobile.

Za odločen odgovor se je zavzela tudi danska premierka Mette Frederiksen, ki ima s Trumpom težave že zaradi njegovega stegovanja rok po Grenlandiji. »Nikoli ne bom podpirala boja proti zaveznikom. Toda če bodo ZDA uvedle stroge carine za Evropo, potrebujemo skupen in odločen odziv,« je dejala.

Samozavestno je zvenel tudi finski premier Petteri Orpo. »Pripravljeni smo. S Trumpom se moramo pogajati. To je danes eno najpomembnejših vprašanj. Ne bom začel vojne, želim začeti pogajanja,« je poudaril Orpo.

Za previdnost se je zavzel Donald Tusk, trenutno predsedujoči Svetu EU. »Poljska bo zagotovo država, ki spodbuja zdravo pamet in previdnost. Prav tako pa moramo jasno povedati, da so kakršni koli načrti za uvedbo carin in trgovinske vojne popolna napaka. Upam, da bo tako odločno, jasno, prijateljsko, a trdo evropsko stališče doseglo ameriško administracijo,« je dejal Tusk.