Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo danes udeležil dvodnevnega vrha EU, ki je sicer posvečen vprašanjem migracij in globalne konkurenčnosti Evropske unije. To bo šele tretji postanek Zelenskega v tujini od začetka vojne v Ukrajini. O udeležbi Zelenskega na vrhu EU se je špekuliralo že nekaj dni, potem ko so iz pisarne predsednice evropskega parlamenta Roberte Metsola v začetku tedna novinarjem očitno prišepnili informacijo, da v goste ta teden prihaja Zelenski. Pozneje ne v evropskem parlamentu ne v evropski komisiji niso hoteli potrditi informacij o prihodu Zelenskega, saj so s prehitro sporočeno informacijo ogrozili varnost ukrajinskega predsednika na poti proti Evropi. Do včerajšnje potrditve obiska Zelenskega iz diplomatskih vrst EU je tako doslej veljalo zgolj to, da ima ukrajinski predsednik odprto povabilo za obisk Bruslja.
Na vrhu EU bodo razpravljali tudi o nadaljnji pomoči Ukrajini, in to le nekaj dni po vrhu EU-Ukrajina, na katerem Kijev ni dočakal hitrejše pridružitvene poti v Evropsko unijo. Sedemindvajseterica vse od prejšnjega meseca pripravlja že deseti sveženj sankcij proti Rusiji. Na tokratnem vrhu teh naj še ne bi potrdili. Kot je včeraj dejal nemški kancler Olaf Scholz, bo nov sankcijski paket predvidoma sprejet pred prvo obletnico začetka ruske agresije na Ukrajino, ki bo čez dobra dva tedna.
Avstrija grozi z blokado sklepov
Voditelji sedemindvajseterice bodo na dvodnevnem vrhu razpravljali tudi o migracijskih vprašanjih, potem ko so se minulo leto okrepili migracijski tokovi tako čez osrednjo sredozemsko kot tudi čez zahodnobalkansko migracijsko pot. Predvsem naj bi govorili o nujnosti krepitve nadzora na zunanjih evropskih mejah. Avstrijski kancler Karl Nehammer je pred vrhom posvaril, da bi Avstrija utegnila blokirati sklepe o migracijah, če v njih ne bo jasnih zavez za ukrepanje proti nezakonitim migracijam. Skupaj s sedmimi drugimi državami je Avstrija pred vrhom zahtevala tri stvari: izdatnejše financiranje ukrepov za nadzor zunanje meje EU, hitrejše vračanje zavrnjenih prosilcev za azil in nove dogovore s tretjimi državami za vračanje migrantov.
Sedemindvajseterica bo govorila tudi o večji konkurenčnosti evropskega gospodarstva v svetu. Razprava o tem vprašanju je bila načrtovana predvsem zaradi ameriškega zakona za zmanjšanje inflacije (IRA), ki predvideva 370 milijard dolarjev subvencij za zelene tehnologije. Zakon bi na ameriška tla lahko privabil tudi evropske proizvajalce in s tem oslabil industrijsko proizvodnjo na evropskih tleh. Evropska unija za zaščito lastnega gospodarstva pripravlja svoj odgovor na ta zakon, ki ga je evropska komisija predstavila prejšnji teden. Ta med drugim predvideva, da bi države članice lahko pomoč za zelene projekte sprva vzele tudi iz sklada za okrevanje po pandemiji. Vendar s predlaganim načrtom v številnih članicah niso zadovoljni. V Nemčiji, denimo, želijo predelavo načrta, in to še pred rednim marčevskim zasedanjem voditeljev EU.
