Po letih turbulenc na gospodarskem področju se Evropska unija pripravlja na vrnitev k pravilom javnofinančne vzdržnosti. Položaj se je umiril, EU se bo izognila recesiji in po napovedih evropske komisije dosegla skromno gospodarsko rast 0,8 odstotka BDP, nezaposlenost ostaja rekordno nizka. Razmere so še negotove, predvsem zaradi visoke inflacije, vendar so okoliščine očitno prave za vrnitev evropskih fiskalnih pravil, toda s spremembami.
Reforme poslej bolj
domena članic samih
Fiskalna pravila, ki določajo, da javni dolg ne sme preseči 60 odstotkov BDP, proračunski primanjkljaj pa ne več kot treh odstotkov BDP, so zamrznili med pandemijo koronavirusa. Tako so državam članicam dali dovolj prostora za finančno ukrepanje, predvsem za zaščito delovnih mest, hkrati pa se jim ni bilo treba bati, da bi proti njim sprožili postopke zaradi kršitev. Zamrznitev fiskalni pravil so lani zaradi ruskega napada na Ukrajino in posledično negotovih gospodarskih razmer podaljšali še za eno leto, konec letošnjega leta pa se bo iztekla. Pred vrati je njihova reforma.
Države članice se namreč ne želijo vrniti k starim pravilom, ki so se pogosto pokazala za neučinkovita. Po več letih razprav bo evropska komisija tako prihodnji torek najverjetneje dobila mandat držav članic, da za zdaj še precej ohlapen predlog novih fiskalnih pravil prelije v zakonsko besedilo. Gre predvsem za to, da bodo države članice dobile več pooblastil. Temeljni element predloga komisije je, da bodo same odločale o reformah, ki jih bodo sprejemale, zato da bi zmanjšale zadolženost in dosegle javnofinančno vzdržnost. Obstajala bi sicer skupna pravila, vsaka država pa bi sama določila svojo pot vračanja k vzdržni zadolžitvi. »Države članice morajo čutiti lastništvo nad svojimi načrti,« je včeraj na Brdu pri Kranju na posebni konferenci o reformi ekonomskega upravljanja EU, ki jo je organiziralo finančno ministrstvo, dejal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.
Trenutno so med članicami velike razlike. Najmanj je zadolžena Estonija (15,8 odstotka BDP), največ pa Grčija (178,2 odstotka BDP). Povprečna zadolžitev v območju evra znaša 93 odstotkov BDP, petnajst članic pa je v zelenih številkah (pod 60 odstotki BDP).
Časa ni na pretek
Evropska komisija si želi, da bi podrobnosti reforme uskladila pred koncem tega sklica evropskega parlamenta prihodnje leto. »Trgi to od nas pričakujejo. Nimamo razkošja časa,« je poudaril Gentiloni. »Skupna pravila nam bodo vsem v korist, ker bomo lahko uravnotežili dolg in investicije. Vlagali bomo lahko v svoje družbe, ki so se močno spremenile,« je dejal šef evroskupine Paschal Donohoe. Še en vidik potrebe po novih pravilih je izpostavil finančni minister Portugalske Fernando Medina. Dejal je, da Evropska centralna banka (ECB) zmanjšuje svoj delež v zadolžitvah držav, večji pomen pa tako dobiva trg, ki bo prav tako pozoren na zadolženost držav.
Poleg predstavnikov ECB so se na Brdu zbrali tudi najpomembnejši predstavniki drugih evropskih institucij in pri vseh je bilo čutiti optimizem, da se stvari premikajo v pravo smer in da se je Evropska unija nekaj naučila iz prejšnjih kriz, ki so pokazale na pomanjkljivost ekonomskega upravljanja. Tudi finančni minister Klemen Boštjančič in premier Robert Golob sta ocenila, da bodo reforme fiskalnih pravil sprejete. »Novi sistem mora podpreti izvajanje strukturnih reform za investicije. To je ključno, če želimo doseči rast,« je poudaril Boštjančič. Potem ko je tudi Slovenija izkoristila zamrznitev fiskalnih pravil od koronakrize naprej, se želi zdaj z reformami na več področjih prilagoditi novim razmeram, je dejal Golob. Omenil je vrsto reform, ki jih načrtuje vlada. Prihodnji teden se bo denimo na koalicijskem vrhu začela razprava o davčni reformi (manjših obdavčitvah zaposlenih in večjih obdavčitvah dobičkov), s katero želi vlada spodbuditi širšo družbeno razpravo. Boštjančič pa ocenjuje, da bo prej ali slej treba sprejeti tudi pokojninsko reformo.
Boštjančič ni napovedal, do kdaj bi lahko Slovenija zmanjšala svojo javnofinančno zadolženost, ki presega 60 odstotkov BDP. V zadnjih dveh letih se je zmanjševala, zdaj se giblje nekoliko pod 70 odstotki. Po njegovih besedah je doseganje cilja slovenske javnofinančne vzdržnosti povezano s tem, kako bo rasel BDP, kar je prioriteta vlade, temu pa se bodo prilagajali odhodki iz proračuna.