Zagotavljanje cenovno dostopnega bivališča ni problem le v Sloveniji. Gre za splošni problem, ki je razširjen po vsej Evropi in milijonom Evropejcem predstavlja največjo skrb, poroča France24. Cene nepremičnin še naprej strmo naraščajo, ponudba pa ne dohaja povpraševanja.
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat so se cene stanovanj v Evropski uniji od leta 2015 zvišale za skoraj 70 odstotkov, najemnine pa so poskočile za četrtino. Oboje močno presega rast dohodkov. Najbolj so se stroški bivanja zvišali na Portugalskem in Nizozemskem, zaradi vse večje jeze prebivalcev pa so v več evropskih državah napovedani tridnevni koordinirani protesti.
Omejevanje deložacij in kratkoročnega najema
V Španiji je septembrska deložacija 87-letne Maricarmen Abascal iz njenega dolgoletnega doma sprožila vsesplošno ogorčenje, zaradi česar je parlament sprejel zakonodajo za omejevanje deložacij in nepremičninskih špekulacij. Kljub temu poslanci niso podprli samodejnega podaljševanja najemnih pogodb, kar je bila glavna zahteva protestnikov, desna opozicija pa že napoveduje razveljavitev sprejetih ukrepov ob morebitnem prevzemu oblasti.
Španska vlada sicer že od leta 2023 s spremembami zakonodaje spodbuja socialno gradnjo in nadzor najemnin, medtem ko bo Barcelona s prenehanjem podaljševanja okoli 10.000 dovoljenj za turistični najem prek platform, kot je Airbnb, poskušala vrniti stanovanja na trg.
Davčne spodbude
Desnosredinska vlada portugalskega premierja Luisa Montenegra se osredotoča na davčne ukrepe, s katerimi želi lastnike spodbuditi k oddajanju nepremičnin. Hkrati je zvišala davke pri nakupu nepremičnin za nerezidente. Kljub temu je septembrska reforma, ki poenostavlja in pospešuje deložacije neplačnikov najemnin, na Portugalskem sprožila val novih protestov.
Na Nizozemskem so oblasti omejile cene za številna zasebna najemna stanovanja, vendar so se mnogi lastniki raje odločili za prodajo, kar je še zmanjšalo ponudbo in podražilo preostale najemnine. Nizozemska vlada zato zdaj stavi na pospešeno gradnjo, pri čemer naj bi dve tretjini novih stanovanj ostali cenovno dostopni.
Stanovanjske zadruge
Francoska sredinska vlada že od leta 2023 obljublja tako imenovani ponudbeni šok. Z njim želi s pomočjo rahljanja okoljskih standardov in davčnimi olajšavami za najemodajalce spodbuditi gradnjo in oddajanje. Trenutno je v parlamentarni obravnavi zakon, ki bi omilil zahteve glede energetske prenove slabo izoliranih stanovanj pred oddajo, skrajna desnica pa zahteva celo popolno odpravo teh pravil.
V Nemčiji se medtem zaradi pomanjkanja najemnih stanovanj znova uveljavljajo stanovanjske zadruge, ki danes upravljajo približno deset odstotkov najemnega fonda in najemnike ščitijo pred špekulacijami. Čeprav so omejitve najemnin na najbolj obremenjenih nemških trgih od leta 2010 umirile rast cen, so hkrati zavrle novogradnje, leva stranka Die Linke pa v Berlinu zahteva celo razlastitev velikih nepremičninskih korporacij.
Omejevanje turističnih najemov in gradnja socialnih stanovanj
Britanska laburistična vlada namerava kronično pomanjkanje reševati z gradnjo 300.000 socialnih stanovanj, finančno pomočjo pri nakupu prvega doma ter prepovedjo neupravičenih deložacij in omejitvijo dviga najemnin na enkrat letno. Vendar visoke obrestne mere ter davčna in regulativna bremena še naprej zavirajo nove gradbene projekte.
V Italiji so protesti vlado premierke Giorgie Meloni spodbudili k znižanju davkov na prihodke od najemnin, dolgoročno pa namerava v prihodnjem desetletju s prenovo obstoječih in gradnjo novih socialnih stanovanj zagotoviti približno 100.000 dodatnih enot.
Grške oblasti so se medtem osredotočile na zajezitev kratkoročnega oddajanja v turističnih središčih, zlasti v Atenah in Solunu. Vlada je obenem zaostrila program tako imenovanih zlatih vizumov za tuje kupce nepremičnin, ki so po oceni kritikov domačinom odžirali stanovanja. Poleg tega ponuja subvencionirana posojila za nakup prvega doma in javna sredstva za prenovo stanovanj v zameno za njihovo dolgoročno oddajanje.