Zamisel o jasno zapisanih pravilih finančne vzdržnosti proračunov je nastala v politično-gospodarskem laboratoriju nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Čeprav je v Evropi za letos napovedana recesija, Grčija stoji tik pred bankrotom, ugledni in vplivni ekonomist Nouriel Roubini pa Portugalski že napoveduje scenarij "grške tragedije", mnogi v Evropi v teh dneh očitno dihajo lažje. Francoski finančni minister Francois Baroin na obzorju že vidi "znake stabilizacije", nemški finančni minister Wolfgang Schaüble pa optimistično ocenjuje, da so najhujši časi že za Evropo.
Kapica deficita še ni jasna
Del optimizma je povezan z današnjim Evropskim svetom. Obvezujoči finančni pakt bo za države članice predvideval zgornjo mejo proračunske porabe, kar naj bi finančnim trgom in bonitetnim ocenam poslalo pozitivno sporočilo, da Evropa tudi na doktrinarni ravni v spopadu z reševanjem finančne krize misli resno. Nejasno za zdaj ostaja, kolikšna naj bi bila za zgornja mera, ki jo bodo države morale vnesti v svoj notranji pravni red. O tem bo še danes potekala razprava, čeprav na mizi obstaja predlog, da od leta 2014 države podpisnice ne bi smele več imeti letnega primanjkljaja večjega od 0,5 odstotka. Proti vsem kršiteljicam te zaveze naj bi bile uvedene avtomatske sankcije, ki bi jih bilo sicer hipotetično mogoče preprečiti zgolj s kvalificirano večino držav v fiskalnem paktu. Za kršitev fiskalnega pakta bi bile države oglobljene s kaznijo 0,1 odstotka njihovega BDP. Denar bi se stekel v Evropski stabilizacijski mehanizem (ESM), sklad EU za pomoč državam območja evra v finančni stiski.
Neenotnost obstaja še tudi glede vprašanja, v kolikšni meri bodo pri sprejemanju odločitev 17 članic območja evra lahko udeležene tudi članice EU brez skupne valute, ki pa bodo sicer pristopile k fiskalnemu paktu. Poljski premier Donald Tusk denimo zahteva, da bi se te države smele udeleževati vseh razprav držav območja evra. Francija to za zdaj sicer še zavrača. V osnutku dokumenta je tako za zdaj zgolj predvideno, da bi se te države smele udeležiti zgolj enega od dveh letnih finančnih vrhov območja evra. Zgolj države, ki bodo pristopile k paktu, bodo v primerih finančnih težav upravičene do sredstev ESM. Prav tako bodo voditelji razpravljali o uvedbi davka na finančne transakcije. Čeprav med članicami obstaja precejšnje strinjanje glede uvedbe tega davka, ki naj bi Evropski uniji na leto nanesel 200 milijard evrov, se tokrat zatika v Nemčiji. Uvedbi davka namreč nasprotuje liberalna koalicijska partnerica Merklove CDU/CSU Svobodna demokratična stranka (FDP) Guida Westerwelleja. Nov fiskalni pakt za Evropsko unijo sicer ne prinaša bistvenih novosti, ki že ne bi bile zapisane v evropskem pravnem redu. Evropski finančni komisar Olli Rehn ocenjuje, da je 99 odstotkov vsebine fiskalnega pakta mogoče tako ali drugače že najti v evropski zakonodaji.
Voditelji držav na današnjem vrhu predvidoma ne bodo razpravljali o možnostih okrepitve evropskega stabilizacijskega mehanizma. Začetna vrednost sklada, ki ga bodo pretresli na marčevskem Evropskem svetu, za zdaj znaša 500 milijard evrov. Toda v Italiji pa tudi v nemški opozicijski stranki SDP že opozarjajo, da bi bilo treba povečati višino sklada, ki naj bi stopil v veljavo julija letos.
Proračunski komisar za Grčijo?
Evropski voditelji se na tokratnem vrhu zagotovo ne bodo mogli izogniti tudi težavam Grčije. Prav v dneh, ko predstavniki trojke (evropska komisija, Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka) ponovno pretresajo izpolnjevanje varčevalnih ukrepov helenske republike, pogajanja o delnem odpisu dolgov z zasebnimi upniki Grčije pa prehajajo na ciljno ravnino, spet postaja jasno, da zagotovljena pomoč za Peloponez še ne bo zadostovala. Po poročanju številnih evropskih medijev naj bi trojka sedaj ocenjevala, da bo za sanacijo grške državne blagajne potrebnih skupno 145 milijard evrov, kar je petnajst milijard evrov več, kot je bilo načrtovano doslej.
V Berlinu se je tako porodila zamisel o še ostrejšem finančnem nadzoru grškega proračuna. Nemška vlada naj bi za zdaj še neformalno razmišljala o uvedbi tako imenovanega "proračunskega komisarja" za Grčijo, na katerega bi morale Atene prenesti precejšen del svoje (zgolj še na papirju obstoječe) finančne suverenosti. Ta bi nato nadzoroval grški proračun in bi lahko z vetom preprečil tudi večje proračunske izdatke, če ti ne bi bili v skladu z interesi upnikov. V Atenah so takšno zamisel že ostro zavrnili.
