"O Ukrajini se ne bi smelo o ničemer odločati brez Ukrajine, o Evropi pa ne brez Evrope," piše v resoluciji. Ta pojasnjuje, da bo vsak sporazum za končanje vojne v Ukrajini vplival na Ukrajino in Rusijo, poleg tega pa bo imel "daljnosežne posledice na evropsko varnostno ureditev".
Evropski parlament v resoluciji ocenjuje, da ambivalentnost politike ZDA do Ukrajine škoduje cilju uresničitve trajnega miru, zato je EU in njene države članice pozval, naj izkažejo vodilno vlogo v tem ključnem trenutku za geopolitiko in še naprej sodelujejo z ZDA in podobno mislečimi partnerji, da bodo pogajanja za pravičen in trajen mir temeljila na načelih mednarodnega prava, da bodo potekala v dobri veri in da bodo imela za cilj dokončno prenehanje ruske agresije proti Ukrajini.
Poslanci so poudarili nujnost trdnih varnostnih jamstev EU in ZDA za Ukrajino, da bi preprečili ponovitev ruske agresije oziroma da bi se lahko nemudoma zoperstavili morebitni novi agresiji. Spomnili so, da je Rusija v preteklosti že kršila pravno zavezujoče sporazume in zaveze glede spoštovanja suverenosti svojih sosed ter temeljna načela mednarodnega prava. "Miru ni mogoče doseči s popuščanjem agresorju," je jasna resolucija.
Resolucija poudarja stališči parlamenta, da ima Ukrajina pravico svobodno izbrati svoje varnostne in politične zaveznike ter da EU in njene države članice ne bodo priznale začasno zasedenega ukrajinskega ozemlja kot ruskega. Poleg tega mora vsak mirovni sporazum po mnenju evropskega parlamenta predvideti popolno odškodnino Rusije za materialno in nematerialno škodo, ki jo je povzročila Ukrajini.
Parlament vztraja, da EU nobene obstoječe sankcije proti Rusiji ne sme odpraviti pred podpisom in izvajanjem mirovnega sporazuma. Če se Rusija ne bo hotela pridružiti resnim mirovnim pogajanjem, pa naj EU uvede nadaljnje obsežne sankcije.
Evropski parlament je omenjeno resolucijo sprejel po sredini razpravi o načrtu za konec ruske agresije v Ukrajini, na kateri je sodelovala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ta je posvarila pred omejevanjem ukrajinske vojske in pred spreminjanjem meja s silo.
Evroposlanci so s von der Leyen o načrtu za konec vojne razpravljali po tem, ko so ZDA konec prejšnjega tedna Kijevu in Moskvi posredovale osnutek mirovnega načrta z 28 točkami. Ta je med drugim predvideval, da bi Kijev Moskvi predal zasedeni polotok Krim ter regiji Doneck in Lugansk, da bi Ukrajina morala bistveno zmanjšati svojo vojsko in bi se zavezala, da se ne bo včlanila v zvezo Nato.
Pogajalci iz ZDA in Ukrajine so nato v nedeljo v Ženevi dorekli spremenjen načrt, ki naj ne bi več vključeval nekaterih ključnih zahtev Rusije. Podrobnosti tega načrta še niso znane.
