Evropska unija (EU) in Afriška unija (AU) sta se na vrhu v angolski prestolnici Luandi dogovorili o poglobitvi partnerstva. Četrt stoletja po prvem vrhu med Unijama v Kairu sta obe integraciji poskušali na novo definirati svoje odnose tako zaradi geopolitičnih premikov v svetu kot zaradi še večjega pomena, ki ga Afrika dobiva v evropskih očeh s svojimi naravnimi bogastvi, delovno silo in zavzemanjem za iste vrednote. Skupna deklaracija vrha, v kateri sta se obe Uniji zavzeli za poglobitev gospodarskega, političnega in varnostnega sodelovanja, odraža tudi skupno željo po ohranjanju na pravilih temelječega mednarodnega sistema.
Hvaležnost Rusiji in želja za pravičen mir v Ukrajini
»Odločeni smo, da bomo še naprej krepili naše partnerstvo in odpirali nove priložnosti,« so med drugim zapisali v deset strani dolgi sklepni deklaraciji. Zadovoljstvo so izražali zaradi zagotovljene pomoči za civilne in mirovniške misije po Afriki, prav tako so pozdravili skupen protiteroristični boj, precej jasno pa so se zavzeli tudi za ohranitev multilateralizma. Vrh ni bil pomemben zgolj zaradi gospodarskih vprašanj, temveč tudi zaradi usklajenega nastopa obeh celin pri vprašanjih skupnega interesa na mednarodnem prizorišču. Navsezadnje sta se EU in AU za tesnejše sodelovanje dogovorili po opozorilih generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa, ki je dejal, da lahko obe skupaj predstavljata osrednjo os bolj pravične svetovne ureditve.
Obe podpirata pravičen in trajen mir v Ukrajini ter v okupirani Palestini, je še zapisano v deklaraciji. Ker je v Afriki močan igralec tudi Rusija, je zaveza za pravičen in trajen mir kar pomembna skupna odločitev Afriške unije. Predsednik Angole Joäo Lourenco je spomnil, da stališče Afrike glede Ukrajine temelji na načelih ozemeljske celovitosti in suverenosti ne glede na to, da bodo afriške države Rusiji kot nekdanjemu delu Sovjetske zveze večno hvaležne zaradi pomoči, tudi orožarske, iz časov hladne vojne, ko so se ljudstva v zdaj suverenih afriških državah borila za osvoboditev iz kolonialnih spon.
Medsebojna odvisnost
Več kot osemdeset afriških in evropskih voditeljev se je ob vprašanjih miru, ohranjanja podnebnih zavez in upravljanja migracij osredotočalo tudi na gospodarsko sodelovanje med obema integracijama. »V vse bolj konfrontacijskem in globaliziranem gospodarstvu Afrika in Evropa potrebujeta druga drugo bolj kot katera koli posamezna država zase,« je poudarjala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.
Za Afriko je EU njen najpomembnejši trg. Tretjina afriškega izvoza se usmerja v Evropo, ki je tudi največji vlagatelj v Afriki. Povrh tega se iz EU na afriško celino steka najrazličnejša pomoč: od humanitarne do gospodarske, s katero se denimo spodbuja trgovanje na celini ali elektrifikacija in vzpostavljanje zelenih virov energije. Toda Afrika si ne želi zgolj klasičnega trgovanja ali pomoči. Zaželena so tudi takšna vlaganja, ki bi ji omogočala gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest. Prav to zdaj poskuša doseči tudi Evropska unija, potem ko je s Kitajski konkurenčno pobudo Global Gateway zbrala že 120 milijard evrov za projekte po vsej Afriki – gre za naložbe in prenos znanja v strateških sektorjih za Afriko, denimo na področju zelene energije, prometnih koridorjev, digitalizacije, izobraževanja in zdravstvenih sistemov.
Več partnerjev za razvoj
Prav tako želi EU novo partnerstvo z Afriko oblikovati na način, da si ne zagotovi zgolj redkih mineralov, ampak na celini vzpostavi tudi proizvodne obrate za njihovo predelavo in tako z dobički tudi na bolj donosnejšem delu dobavne verige pripomore k razvoju Afrike. »Človeški kapital z mladimi je največja dobrina Afrike,« je ugotavljal predsednik evropskega sveta Antonio Costa in poudarjal, da bodo evropska prizadevanja omogočila, da talent afriških mladih išče prihodnost na svoji celini. »Za uspeh našega sodelovanja obstajajo zagotovila v številnih projektih,« je ob koncu vrha v Luandi sporočil Costa. Poudaril je, da obe integraciji ustvarjata partnerstvo, ki dodaja vrednost obema celinama in krepi strateško avtonomijo Afrike, ne pa ustvarja novih odvisnosti.
Da je EU zgolj en partner Afrike, pa je precej jasno sicer v diplomatskem jeziku omenil predsednik Lourenco. »Cenimo partnerstva z različnimi bloki. Namesto politike konfrontacij se odločamo za partnerstva. Tako se namreč lahko razvijamo in dajemo boljše priložnosti našim ljudem,« je pojasnil Lourenco.
