»Slovenija, Hrvaška in Italija smo tri države, ki nas povezuje jadranska, sredozemska in evropska identiteta. Skrbimo za Jadransko morje, čistočo, biodiverziteto, za širjenje in modernizacijo naših pristanišč ter za rast gospodarstva,« je na skupni novinarski konferenci izpostavila zunanja ministrica Tanja Fajon.

Pojasnila je, da so države v luči tega podpisale anconsko izjavo, kjer politično naslavljajo podporo številnim projektom v regiji. »S podpisom izjave smo se zavezali tudi, da bomo jeseni skupaj izvedli akcijo iskanja in reševanja ljudi na morju. To je pomembno, da preprečujemo človeške tragedije v morju ter da se humano spopadamo s problematiko nezakonitih migracij,« je poudarila.

Ob tem je spomnila, da se je prihod nezakonitih migrantov po vstopu Hrvaške v schengen povečal za kar trikrat. »Urediti moramo schengensko mejo. Naš predlog pa je, da bi pri tem poleg skupnih policijskih patrulj sodeloval tudi Frontex. S tem bi lahko med drugim odpravili nepotrebne in neargumentirane notranje kontrole na naši meji z Avstrijo,« je dodala.

Vsi trije ministri so se strinjali, da bi reševanje problematike migracij moralo potekati na ravni EU, kjer bi več pozornosti morali nameniti tudi državam izvora, zlasti v Afriki.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je pri tem izpostavil, da je Italija predlagala načrt za naložbe v napredek afriškega kontinenta in opozoril, da bi se zveza Nato kljub dogajanju v Ukrajini morala osredotočiti tudi na dogajanje v Afriki. Med problemi je izpostavil vojne, podnebne spremembe, pa tudi prisotnost teroristov in ruske najemniške vojaške skupine Wagner.

Fajon je ob podpisu izjave izrazila veselje, da so se ministri zavezali rednemu obveščanju glede implementacije izključne ekonomske cone, pa tudi krepitvi konkurenčnosti pristanišč. Pri tem je Tajani dodal, da bi se za dvig konkurenčnosti morala okrepiti tudi infrastruktura, del kontejnerskih ladij pa bi se lahko preusmerilo iz Sredozemlja v jadranska pristanišča.

Vsi so se prav tako zavzeli za tesnejše povezovanje z državami Zahodnega Balkana ter pomoči kandidatkam za članstvo v EU na njihovi evropski poti.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je medtem izpostavil še vidik varnosti, zlasti v luči ruske agresije v Ukrajini. Spomnil, je da bo Zagreb 11. in 12. oktobra gostil mednarodno donatorsko konferenco o razminiranju Ukrajine, ki je po njegovem mnenju predpogoj za obnovo države.

Naslovil je tudi projekt Vodikova dolina severnega Jadrana, ki je izpolnil pogoje za dodelitev nepovratnih sredstev do 25 milijonov evrov za razvoj transnacionalne vodikove doline med Hrvaško, Slovenijo in Italijo.

Današnje srečanje je bilo že četrto srečanje zunanjih ministrov Slovenije, Italije in Hrvaške na temo severnega Jadrana. Dogovorili so se, da bo naslednje tovrstno srečanje potekalo prihodnje leto v Sloveniji.