Fico je poudaril, da bi se Slovaška lahko znašla v težkem položaju, če bi dobave plina, nafte in jedrskega goriva iz Rusije popolnoma prekinili. Zato mora po njegovem mnenju Bruselj, preden bo glasoval o novih sankcijah, predlagati realne rešitve glede energetske oskrbe Slovaške.
Fico je še v nedeljo napovedal, da bo njegova država blokirala kakršne koli sankcije Evropske unije proti Rusiji, ki bi škodovale interesom Bratislave. Že v četrtek pa je slovaški parlament potrdil resolucijo, ki poziva vlado, naj ne glasuje za nove sankcije EU proti Rusiji.
"Rad bi bil konstruktiven igralec v Evropski uniji, vendar ne na račun Slovaške republike." je dejal Fico, ki meni tudi, da je parlamentarna resolucija "močno politično orodje, na katerega se bom lahko zanašal."
Pod Ficom, ki prihaja iz levičarsko-populistične stranke Smer, je Slovaška ustavila vojaško pomoč Ukrajini, ni pa blokirala nobenega paketa sankcij EU proti Rusiji.
Resolucija sprejeta zaradi nespretnosti opozicije
Resolucijo, ki vladi nalaga nasprotovanje protiruskim sankcijam, je potrdilo le 51 od 150 slovaških poslank in poslancev. V času glasovanja je bilo namreč prisotnih le 76 članov vlade premierja Roberta Fica. Opozicijske stranke so se pred glasovanjem iz parlamenta umaknile, ker so mislile, da vlada ne bo imela kvoruma. Tik pred tem glasovanjem se je nato izkazalo, da so se ušteli, vendar se niso več mogli vrniti v dvorano.
Resolucijo je predlagala manjša koalicijska stranka, skrajno desna SNS. Njen vodja, Andrej Danko, ki jo je označil za "zgodovinski dokument", je priznal, da ni pričakoval, da bo sprejeta.
Glasovanje je povzročilo precej zmede ne samo med opozicijskimi strankami, ki druga drugo obtožujejo za neuspelo parlamentarno taktiziranje, ampak tudi v koaliciji, ki ni enotna glede vprašanja, kako zavezujoča je parlamentarna resolucija za vlado. Nasprotuje ji namreč najpomembnejša Ficova koalicijska partnerica, socialdemokratska stranka Hlas.
18. paket sankcij Bruslja proti Moskvi
Evropska komisija je v torek napovedala najnovejši paket sankcij proti Rusiji, ki ciljajo na izvoz energije, infrastrukturo in finančne institucije Kremlja. Ukrepi vključujejo predloge za znižanje zgornje meje cene ruske nafte s 60 na 45 dolarjev za sod. Če je cena višja, EU trgovce in prevoznike ruske nafte sankcionira.
Poleg tega bodo prepoved uvoza ruske surove nafte razširili na naftne proizvode, rafinirane v tretjih državah – s čimer skušajo preprečiti ''uvoz skozi zadnja vrata". EU bo zdaj obravnavala še 77 plovil, ki so del tako imenovane ruske "flote v senci" in ne smejo vpluti v evropska pristanišča. Gre za ladje, ki niso registrirane in zavarovane pri institucijah s sedežem v ZDA in Evropi in zaradi sankcij ne sprejemajo tovorov ruske nafte, katerih cena presega 60 dolarjev na sod.
Paket vključuje tudi finančne sankcije. Nadaljnjih 22 ruskih bank bo izključenih iz mednarodnega bančnega sistema SWIFT, pri čemer se bo sedanja delna prepoved, ki so je deležne ruske finančne institucije, razširila na "popolno prepoved transakcij," je dejala predsednica Komisije Ursula von der Leyen.
