Izraelski parlament je včeraj začel postopek sprejemanja pravosodne reforme, s katero hoče desničarska vlada Benjamina Netanjahuja med drugim doseči, da bi odločitve vrhovnega sodišča lahko razveljavila navadna večina poslancev. Zadeva je problematična ne samo zato, ker se tako spreminja ravntežje med vejami oblasti in neodvisnost sodstva, ampak ker je Netanjahu v sodnem postopku zaradi korupcije. Menda bi reforma omogočila, da vladna večina razveljavi odločitev sodišča, s katero bi bil premier obsojen.
V vseh večjih mestih že več tednov potekajo protesti. Včeraj pa se jih je pred knesetom zbralo okoli 100.000. Prišli so z vseh delov države in vzklikali: »Sramota! Izrael ne sme postati diktatura.« Večina v reformi, ki jo po anketah podpira četrtina državljanov, vidi začetek avtokratskega režima. »Ne bomo dovolili, da se uniči država Izrael,« pravijo v opoziciji.
Predsednik države svari pred ustavnik kaosom
V nedeljo zvečer je predsednik države Isaac Herzog, ki se boji ustavnega kaosa in izbruha nasilja, v televizijskem nagovoru pozval vlado k dialogu in preložitvi reforme, da bi dosegli konsenz v knesetu. Pravosodni minister Jariv Lavin iz Netanjahujevega Likuda je zatem izrazil pripravljenost na pogovore z opozicijo, a dodal, da bo vlada uresničila svoje načrte. Vrhovnemu sodišču je pred tem očital, da pripravlja puč proti Netanjahuju, potem ko je prejelo peticijo za njegovo odstavitev, ker je v sodnem postopku.
Glede očitkov, da gre za spodkopavanje demokracije, v vladi trdijo, da jo bo ta reforma samo okrepila, ker se bo zmanjšala moč vrhovnega sodišča, ki je po njenem spolitizirano. Podobno je pri svoji pravosodni reformi trdila poljska vladajoča stranka Zakon in pravičnost, ki se jo je lotila zato, ker je vrhovno sodišče razveljavljalo zakone njene vlade. Po Netanjahuju, ki bi ga reforma tudi obvarovala pred sojenjem, bo šele pravosodna reforma omogočila pravo ravnotežje med sodno in zakonodajno vejo oblasti.
Netanjahujevo pravosodno reformo kritizira tudi predsednik ZDA Joe Biden, ki se običajno ne vmešava v ustavna vprašanja Izraela. »Ameriška in izraelska demokracija temeljita na močnih institucijah, na ravnotežju in delitvi oblasti z neodvisnim sodstvom,« je dejal v nedeljo za dnevnik New York Times.
Širjenje naselbin na Zahodnem bregu
Netanjahujeva vlada, ki ji večino zagotavljajo desni skrajneži, pa hoče zdaj tudi odvzeti državljanstvo upornim potomcem Palestincev, ki so po letu 1948 ostali v izraelski državi ali so postali njeni državljani z aneksijo Vzhodnega Jeruzalema leta 1980. V petek je v tem palestinskem delu svetega mesta 31-letni Palestinec ubil dva otroka in eno odraslo osebo, preden so policisti ubili njega. Konec januarja je Palestinec v sinagogi v Vzhodnem Jeruzalemu ubil sedem Judov, da bi se maščeval za deset ubitih Palestincev. Izraelska vlada je v odgovor na te napade sklenila na Zahodnem bregu legalizirati še devet judovskih naselbin z okoli 10.000 stanovanji. Skrajno desni finančni minister Bezalel Smotrič pa je napovedal še 10.000 novih stanovanj za Jude na Zahodnem bregu, na katerem trenutno živi 2,8 milijona Palestincev in 475.000 judovskih kolonistov.
