Francija ima novo vlado, že šesto v dveh letih, potem ko je v petek ob desetih zvečer predsednik Emmanuel Macron za premierja še enkrat imenoval 39-letnega Sébastiena Lecornuja, svojega zvestega sodelavca in ministra vse od leta 2017, ko je postal predsednik. Lecornu naj bi ta položaj sprejel samo za to, ker je to edina možnost v prizadevanju, da ne bo ponovnih predčasnih parlamentarnih volitev, na katerih bi z geslom »Dol z Macronom« zmagala skrajna desnica, hud poraz pa čaka vladno desno sredino.
V nedeljo zvečer sta se Macron in Lecornu tri ure pogovarjala, preden je premier razkril imena, med katerimi so nekateri prejšnji ministri, veliko pa je tudi nepolitičnih visokih uradnikov. Zlasti se zdaj mudi s proračunom, saj bi se v ponedeljek morala začeti skupščinska razprava o vladnem predlogu, ki bo najbrž podoben tistemu od vlade Françoisa Bayrouja, a z manjšim omejevanjem izdatkov.
Stranki Republikanci in Horizont, ki sta bili doslej desni del vladne koalicije, se hočeta zdaj rešiti s te potapljajoče se ladje in sta izjavili, da ne nameravata sodelovati v novi vladi. To bo vsekakor predstavljalo veliko težavo za Lecornuja, ki ima tudi s poslanci teh dveh strank manjšinsko vlado s podporo 210 od 577 poslancev.
Po vseh dolgotrajnih pogajanjih s socialisti, komunisti in zelenimi, ki imajo skupno 107 (od 577) poslancev, pa tudi ni jasno, ali se bodo ti vsaj ob prvih glasovanjih o nezaupnici vzdržali in ne bodo skupaj s skrajno desnico Le Penove (140 poslancev) in Mélenchonovo radikalno levico (90 poslancev) zrušili premierja in vlade. Lecornu tem trem zmernim strankam levice obljublja odlog pokojninske reforme, a niso zadovoljne po zadnjih pogovorih z Macronom v petek in tudi s ponovnim imenovanjem Lecornuja, saj menijo, da bi vlado morale sestaviti one.
Marine Le Pen in Jean-Luc Mélenchon za ta teden napovedujeta vsak svoje glasovanje o nezaupnici. Torej bi lahko ta vlada živela le nekaj dni. To je sicer več kot prejšnja Lecornujeva vlada, ki je pred odstopom premierja pred enim tednom obstajala eno samo noč.
Lecornu je v soboto novinarjem dejal: »Naj vam povem, da nimam programa. Moja edina ambicija je, da državo izvlečem iz te krize, ki ni za nikogar dobra.« Sedanja politična kriza zaostruje finančno, Francija ima namreč 6-odstotni proračunski primanjkljaj in plačuje v EU najvišje obresti za svoj vse večji javni dolg.
A to, da je Macron Lecornuja spet postavil za premierja, je za veliko večino Francozov nerazumljivo in nesprejemljivo. Predvsem pa jih moti to, da je Lecornu tesni sodelavec osovraženega predsednika Macrona. Med strankami pa zlasti Mélenchonova Nepokorjena Francija zahteva Macronov odstop in predčasne predsedniške volitve.
