Macron je dejal, da bo prostovoljno služenje odprto za stare osemnajst in devetnajst let. Trajalo bo deset mesecev. Plačilo za služenje bo znašalo med 900 in 1000 evri mesečno, so poročali francoski mediji. Macron je dejal, da na začetku računajo na dva do tri tisoč prostovoljcev letno, nato na 10.000, do leta 2035 pa že na 50.000 dodatnih vojakov oziroma rezervistov letno.

Plačilo za služenje bo znašalo med 900 in 1000 evri mesečno, so poročali francoski mediji.

Francija je sicer že imela program za mlade, stare 15 do 17 let, ki so se lahko prostovoljno en mesec seznanjali z vojaškim poklicem, a ni pritegnil večje pozornosti.

Macron je posebej poudaril, da bodo mladi služili samo na francoskih tleh. S tem je posredno odgovoril na precejšen vihar v javnosti, ki ga je pred dnevi sprožil načelnik generalštaba francoske vojske Fabien Mandon. Ta je dejal, da se mora država »pripraviti na trpljenje«, ki bo potrebno za odvračanje ruske grožnje in za »obrambo naše biti«, ter se pripraviti tudi na to, da bo »izgubila svoje otroke in gospodarsko trpela«. Rusija se pripravlja na spopad z zahodom do leta 2030, je dejal, sklicujoč se na njemu dostopne informacije.

Še višji vojaški proračun

​Macron je dejal, da lahko služenje preraste v obvezno le z odločitvijo parlamenta v primeru velike krize oziroma izrednih razmer.

Uvajanje prostovoljnega služenja naj bi državo stalo dve milijardi evrov letno, kar bo dodaten strošek za vojaški proračun. Ta se opazno veča, v zadnjih desetih letih se je podvojil na 64 milijard evrov. Francija se sicer sooča z visokim primanjkljajem, ki vzbuja skrb in zahteva reze. Novi strošek za služenje vojske pa le ne bi smel biti preveč sporen, vsaj sodeč po anketah, ki kažejo, da precejšnja večina Francozov uvedbo prostovoljnega služenja podpira.

FILE PHOTO: Jaguar armoured vehicles of the 1st Spahis Regiment drive down the Champs-Elysees avenue during the annual Bastille Day military ceremony in Paris, France, July 14, 2025. REUTERS/Gonzalo Fuentes/File Photo

Foto: Reuters

Francija je bila v času revolucije prva moderna država, ki je uvedla obvezno služenje vojaškega roka kot pogoj za državljanstvo. Obvezno služenje je potem ukinila leta 1996 in ga postopno dokončno odpravila do leta 2001, podobno kot vrsta drugih evropskih držav, ki po koncu hladne vojne niso več videle potrebe zanj. V zadnjem času, posebej od ruske invazije na Ukrajino, se ta trend na stari celini opazno obrača. Vse več držav uvaja takšne in drugačne oblike služenja, da bi okrepile oborožene sile, znatno pa rastejo tudi vojaški proračuni. 

Priporočamo