Glavno vprašanje v Franciji te jeseni je, ali bo država dobila proračun za prihodnje leto. Do leta 2023 v Franciji ni bilo težav pri sprejemanju proračuna, saj se je vsaka vlada lahko oprla na absolutno večino poslancev. A po predčasnih parlamentarnih volitvah junija in julija 2024, ki jih je precej nerodno, pravzaprav neodgovorno in povsem po nepotrebnem, razpisal predsednik Emmanuel Macron, francoska skupščina nima več stabilne večine.
Finančna kriza
Sprejetje proračuna je nujno potrebno, da bi država lahko delovala. Zdaj mora Francija posojilodajalcem tudi pokazati, da ji javne finance niso ušle izpod nadzora. Že tretje leto zapored ima namreč proračunski primanjkljaj, ki je precej večji od 5 odstotkov BDP. To je zelo daleč od 3 odstotkov, kolikor je največ dovoljeno evrskim državam. Javni dolg, ki je že tako tretji najvišji v EU, se tako vsako leto povečuje in njegovo odplačevanje je vse dražje, ker so obresti vse višje, zdaj že najvišje v EU. Ob njihovem nadaljnjem povečanju bi se Francija lahko znašla v resni finančni krizi, morda podobni kot Grčija leta 2015.
Sredi sedanjih skupščinskih proračunskih razprav, ki so namenjena vprašanju, kako zmanjšati primanjkljaj, je v nedeljo prišlo na dan, da sta vlada in predsednik Macron že konec leta 2023 in ne šele jeseni 2024 vedela, da je proračunski primanjkljaj veliko večji, kot sta govorila javnosti, to je 5,5 in ne 4,9 odstotka BDP. Nekateri celo menijo, da bo zaradi tega škodljivega prikrivanja dejstev treba soditi Macronu.
Padec Barnierjeve vlade
Že lani skupščini ni uspelo do konca decembra sprejeti proračuna. Tedanji premier Michel Barnier ni imel potrebne večine in v začetku decembra je proračun sprejel z vladnim odlokom, kar mu dovoljuje člen ustave 49.3. A kot tudi predvideva ta člen ustave, je takoj sledilo glasovanje o nezaupnici vladi, ki je padla, zaradi česar tudi odlok vlade o proračunu ni bil več veljaven. Tako je Francija v leto 2025 vstopila brez proračuna, s posebni vladnim odlokom pa so država in lokalne skupnosti (regije, departmaji in občine) lahko pobirale davke v minimalni meri, ravno dovolj za to, da so lahko še delovale.
Padec Bayroujeve vlade
Sredi februarja je vladi novega premierja Françoisa Bayrouja le uspelo z odlokom, kot predvideva člen ustave 49.3, sprejeti proračun, v glasovanju o nezaupnici pa so se vzdržali socialisti in tako rešili vlado pa tudi proračun. A že septembra, še preden se je začela razprava o proračunu za leto 2026, so socialisti skupaj s preostalo levico in skrajno desnico vrgli Bayroujevo vlado, ki je nameravala reševati javne finance z velikim zmanjšanjem izdatkov na vseh področjih. Takšno zategovanje pasu pa ni bilo všeč levici, ki je zaman tudi zahtevala odpravo pokojninske reforme.
Lecornujeva vlada
Novi premier Sébastien Lecornu je takoj obljubil, da ne bo uporabil 49. člena ustave, ker so tako zahtevali socialisti. Sploh prepušča skupščini, da na parlamentarni način prek amandmajev sestavi proračun. Lecornu popušča socialistom predvsem na ta način, da je pripravljen omogočiti zamrznitev pokojninske reforme. A socialisti še vedno niso zadovoljni, ker ni dovolj pripravljen obdavčiti bogate. Lecornu pa tudi tvega, da bo zaradi delnega popuščanja socialistični levici izgubil podporo desnega vladnega krila. Medtem ko hoče desnica zmanjšati proračunski primanjkljaj z zmanjšanjem izdatkov, so socialisti in vsa preostala levica proti temu, zahtevajo pa večjo obdavčitev bogatih.
Vse je odvisno od socialistov
Vsekakor je težko verjeti, da se bo v skupščini oblikovala večina v prid proračunu. Sicer mora v skupščini s 577 sedeži več poslancev glasovati za kot proti, da bi bil proračun sprejet. Štiri sredinske in desne stranke, ki podpirajo vlado, imajo okoli 210 poslancev. Poleg tega bo za proračun najbrž večina od okoli 20 bolj ali manj neodvisnih ali sredinskih poslancev, ki uradno niso del vladnega tabora. Proti vladi pa je vsega skupaj 260 poslancev: 140 iz skrajne desnice, 71 iz radikalne levice, 28 zelenih, 15 komunistov z zavezniki in še nekaj drugih levičarjev.
Tu pa je še 69 socialističnih poslancev, od katerih je torej odvisno, ali bo konec leta proračun sprejet ali ne. Če bodo proti, proračun ne bo sprejet. Če bodo za, bo proračun sprejet. A slednje je težko verjeti, ker so kot vsa levica tudi socialisti v opoziciji. Tako je najverjetneje, da se bodo glasovanja vzdržali, a to pomeni, da bo še vedno več poslancev proti kot za. Tako bi vlada morala prepričati tudi zelene in komuniste, da se vzdržijo.
A za levico je nesprejemljivo, da se bodo za 7 milijard evrov zvišali stroški za vojsko, hkrati pa namerava vlada povečati samoplačniške prispevke pri obisku zdravnika in ob sicer nizki inflaciji zamrzniti pokojnine. Poleg tega tujci ne bodo imeli več brezplačne zdravniške pomoči. Nezadovoljni so tudi socialisti.
