Krhko premirje v Gazi velja, čeprav so se zaradi nezmožnosti Hamasa, da Izraelu preda vse mrtve talce, pojavili strahovi, da bi vojna spet lahko vzplamtela. To se je zgodilo tudi zaradi izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da mora Hamas izpolniti svoje obveze iz dogovora, sicer bo Izraelu spet dovolil nadaljevanje napadov na Gazo. V gibanju Hamas zatrjujejo, da sedaj potrebujejo težko mehanizacijo, da pridejo do zasutih trupel izraelskih talcev. Izpod ruševin sedaj že vlečejo pogrešane Palestince, ki jih je od začetka vojne v Gazi med 9000 in 14.000. Skoraj povsem porušena in razdejana enklava je ob potekajočih pogajanjih za drugo in tretjo fazo Trumpovega mirovnega načrta pred številnimi izzivi preživetja.
1.Kakšne so potrebe prebivalstva?
Te so izjemne. Ljudje potrebujejo hrano, zdravila, streho nad glavo, vzpostavitev zdravstvene oskrbe v Gazi (delno deluje zgolj 14 bolnišnic od skupno 36), zagon šolskega sistema … Združeni narodi so pripravili 60-dnevni načrt prve nujne pomoči prebivalstvu. Ta predvideva zagotavljanje hrane 2,1 milijona ljudem in posebno prehransko pomoč 500.000 hudo podhranjenim ljudem.
Hrano bodo delili ljudem v paketih pomoči, prav tako bodo podpirali pekarne in kolektivne jušne kuhinje. Okoli 200.000 ljudi bodo oskrbeli z gotovinsko pomočjo za nakup hrane. Za 1,4 milijona ljudi bodo zagotavljali tudi vodo in sanitarne storitve. Za 700.000 otrok želijo vzpostaviti učilnice v zasilno postavljenih šolskih prostorih. Samo obnova bolnišnic bo po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije stala 7 milijard dolarjev.
2.Je Hamas močno oslabljen?
Koliko Hamasovih borcev je preživelo vojno in kako se je gibanje med njo obnavljajo z novimi rekruti, ni jasno. Pred začetkom vojne naj bi imeli 20.000 mož, po vzpostavljenem premirju so jih k vzpostavljanju notranjega reda in varnosti pozvali 7000. V Gazi so po premirju napadli tudi milice lokalnih klanov (predvsem z juga enklave), ki jih je med vojno kot protiutež Hamasu oboroževal Izrael. Celo Trump je napade Hamasa na te tolpe izraelskih kolaboracionistov podprl, izvensodne javne eksekucije sodelujočih z Izraelom v mestu Gaza pa ga niso preveč vznemirile. ZDA naj bi skupaj z Izraelom v delu Gaze, ki je še pod nadzorom Izraela (gre za približno 53 odstotkov Gaze), vzpostavile neke vrste »varno cono« za Palestince, ki bi radi zbežali pred povračili Hamasa.
Kako naj bi prišlo do razorožitve Hamasa, še ni jasno. Gibanje v pogajanjih za drugo fazo dogovora v to dokončno še ni privolilo, čeprav so se pojavljala ugibanja, da bo njihovo vodstvo po razorožitvi zapustilo Gazo. Ameriški predsednik Trump zagotavlja, da ameriški vojaki ne bodo sodelovali pri razorožitvi Hamasa. Izraelska vojska je medtem dobila navodila za pripravo načrtov za obnovo bojev, če Hamas ne bi izpolnjeval Trumpovega mirovnega načrta. Za zdaj do takšnih kršitev ne prihaja, navajajo v ameriški administraciji.
3.Kako bo potekala obnova Gaze?
Po zadnjih analizah Združenih narodov je uničenih ali poškodovanih vsaj 83 odstotkov poslopij v Gazi. Obnova enklave naj bi stala okoli 70 milijard dolarjev (arabski obnovitveni načrt je bil v ocenah škode skromnejši: 53 milijard dolarjev), za kar bodo denar na različnih donatorskih konferencah zbirali v mednarodni skupnosti.
Obnovitveni načrt Arabske lige je predvideval 5 let trajajočo obnovo po prvih šestih mesecih pripravljalnih del. To je sicer precej smel načrt. Odstraniti je namreč treba 55 milijonov ton ruševin. To bi lahko po ocenah različnih mednarodnih organizacij trajalo tudi poldrugo desetletje, hitrost pa je odvisna od števila delavcev, ki bi sodelovali pri čiščenju, in tovornjakov, ki bi odvažali ruševine.
4.Kdo bo upravljal Gazo?
To je še predmet pogajanj o naslednjih fazah mirovnega načrta, a obrisi so že znani. Po napovedih ameriške administracije naj bi nad Gazo bedela palestinska tehnokratska uprava; egiptovski zunanji minister Badr Abdelatty je dejal, da bo ta sestavljena iz petnajstih članov, Hamas pa ne bo imel vloge pri upravljanju enklave. Očitno bo ta uprava odgovarjala mednarodnemu upravnemu svetu, ki ga bo vodil predsednik Trump, osrednja vloga v njem pa naj bi pripadla tudi nekdanjemu britanskemu premierju Tonyju Blairu.
