Generalna skupščina ZN je od leta 1992 večkrat z veliko večino potrdila resolucije z zahtevo po odpravi ameriškega embarga, ki je bil uveden ob koncu 50. let prejšnjega stoletja po komunističnem prevzemu oblasti na Kubi in je prispeval k temu, da država ostaja revna.
Resolucij doslej ni upoštevala nobena ameriška vlada - demokratska ali republikanska, podporniki odprave embarga pa z leti sedaj izgubljajo večino.
Resolucijo je v sredo podprlo 165 držav, sedem držav je bilo proti, 12 pa se jih je vzdržalo. Med njimi so bile tudi Poljska, Češka, Estonija, Latvija in Litva, ki so kot razlog navedle kubansko podporo Rusiji pri vojni v Ukrajini.
Še lani je za odpravo embarga glasovalo 187 držav, proti sta bila le Izrael in ZDA. Slovenija redno podpira resolucije za odpravo embarga. Glasovanje se je zgodilo le dan po tem ko je Kubo prizadel orkan Melisa.
Razpravo pred glasovanjem je zaznamovalo nekaj političnega teatra med predstavnikoma ZDA in Kube
Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je prekinil govor ameriškega veleposlanika Michaela Waltza, ki je med drugim dejal, naj Kuba neha igrati vlogo žrtve. Rodriguez je vskočil in ga opozoril, da je to Generalna skupščina ZN, ne pa predstavniški dom ameriškega kongresa ali klepet na aplikaciji Signal.
Nekdanji kongresnik Waltz je namreč aprila kot svetovalec za nacionalno varnost ZDA povzročil škandal, ko je v klepet o zračnih napadih na Jemen na Signalu pomotoma vključil novinarja, zaradi česar je moral zapustiti položaj. Trump ga je nato imenoval za veleposlanika pri ZN.
Waltz je Rodriguezu v odziv na njegovo opazko odvrnil, da se dobro zaveda, kje se nahaja, in da to ni nezakonito komunistično zakonodajno telo v Havani.
