Poročila kažejo, da so napad izvedli v dveh fazah. Ukrajinske sile naj bi najprej uničile sistem za elektronsko bojevanje, namenjen motenju satelitskih komunikacij. Z uničenjem tega sistema so si brezpilotni letalniki odprli pot do glavnega cilja.
Dva dni kasneje so droni zadeli položaj sistema zračne obrambe S-400, ki je bil približno 19 kilometrov od same rezidence. Poveljnik ukrajinskih sil za brezpilotne sisteme, major Robert Brovdi, je sporočil, da je zadeta lokacija »gorela tri ure«. Po njegovih besedah je sistem S-400 Triumf pred uničenjem sicer izstrelil šest raket. V Rusiji so ta sistem v preteklosti uporabljali ne le za obrambo, temveč tudi za napade na ukrajinska mesta.
Palača, vredna več kot milijardo evrov
Kompleks pri Gelendžiku že leta velja za eno najbolj znanih in kontroverznih Putinovih rezidenc. Območje varuje varnostna cona v velikosti 70 kvadratnih kilometrov, nad posestvom pa velja stalna prepoved preletov. Poleg zračne obrambe območje ščitijo tudi sistemi za elektronsko bojevanje in mobilne gasilske enote.
Javnost je na kompleks leta 2021 opozorila ekipa pokojnega opozicijskega politika Alekseja Navalnega, v kateri so stroške gradnje ocenili na kar 1,17 milijarde evrov. Po njihovem razkritju naj bi posestvo med drugim vključevalo lastno igralnico, vinograd, spa center, drsališče, gledališče in celo sobo za ples ob drogu. Leta 2023 naj bi kompleksu dodali še kapelo.
Del širših napadov na ruske obrambne sisteme
Napad pri Gelendžiku ni osamljen incident, temveč del širše in sistematične kampanje ukrajinskih sil. Njihov cilj je uničevanje ruskih sistemov zračne obrambe, da bi si zagotovili premoč v zraku in lažje izvajali napade globoko na ruskem ozemlju. Iz ukrajinske vojaške obveščevalne službe so v ponedeljek sporočili, da so droni na zasedenem Krimu zadeli še dva sistema S-400.
Poročali so tudi o napadih na druge sisteme, kot sta Tor v Rostovski regiji in Pancir-S1 v Krasnodarskem okraju. Hkrati je po ukrajinskih navedbah v Rusijo vdrlo več kot 450 dronov dolgega dosega, ki so med drugim zadeli naftno rafinerijo v Tatarstanu, pri čemer naj bi umrlo najmanj 13 ljudi.
Zaradi povečanega tveganja za ukrajinske napade naj bi ruski predsednik svojo rezidenco ob Črnem morju obiskoval le redko. Namesto tega naj bi se pogosteje zadrževal v močno zastraženi dači ob jezeru Valdaj, ki leži približno 300 kilometrov vzhodno od Moskve. To posestvo varuje najmanj 27 stolpov s sistemi zračne obrambe tipa Pancir, pri čemer je vrednost posameznega sistema ocenjena na približno 18,5 milijona evrov.