Turčija je namreč decembra 2019 v sporazumu z Libijo Grčiji odrekla pravico do izključne ekonomske cone južno od Krete in drugih grških otokov, kjer naj bi bila bogata nahajališča plina.
Grčija je sporazum takrat označila za kršitev mednarodnega pomorskega prava in poseganje v grško ozemlje, na enaki osnovi pa ga je obsodila tudi EU. Ko je turško raziskovalno plovilo poleti 2020 začelo raziskovati ob obali Krete, sta bili državi, sicer obe članici Nata, na robu vojaškega spopada.
Voditelji EU so takrat podprli uvedbo sankcij proti Turčiji, Grčija pa je okrepila oboroževanje. Diplomatska kriza se je novembra 2020 končala, ko je Turčija opustila raziskovanje morskega dna okoli Cipra.
Avgusta letos so nato iz Ankare sporočili, da bodo na morskem dnu v vzhodnem Sredozemlju začeli nove raziskave glede morebitnih nahajališč plina, pri čemer pa niso izdali točne lokacije raziskovalnih del.
Odnosi med Atenami in Ankaro so sicer že dlje časa napeti. Državi nista v sporu le zaradi pravic do raziskovanja in izkoriščanja naravnih bogastev v Egejskem in vzhodnem Sredozemskem morju, temveč se pogosto medsebojno obtožujeta tudi napak pri obvladovanju migrantske krize in odgovornosti za smrt migrantov.
Prav tako sta državi v sporu zaradi morske meje, Turčija pa Grčijo med drugim obtožuje militarizacije egejskih otokov. Ta obtožbe zanika in vedno znova poudarja svojo pravico do samoobrambe.
