Koncept krožnega gospodarstva naj bi vzpostavil ponovno uporabo obstoječih materialov in občutno zmanjšal količino odloženih ali sežganih odpadkov. Po prepričanju organizacije za varstvo okolja Greenpeace je ta koncept zgolj mit, vsaj kar zadeva recikliranje plastike.
Ameriška gospodinjstva so leta 2021 pridelala 51 milijonov ton plastičnih odpadkov, od tega jih je šlo v predelavo za ponovno uporabo komaj 2,4 milijona ton ali pičlih 4,7 odstotka. Plastika se je začela izrazito kopičiti na odlagališčih, potem ko je Kitajska leta 2018 prenehala sprejemati plastične odpadke iz zahodnih držav.
Eden izmed razlogov za nizko raven ponovne uporabe plastike je tudi ta, da ameriški obrati za recikliranje – skupaj jih je 375 – sprejemajo le dve vrsti plastike, polietilen tereftalat (PET), ki se uporablja za plastenke za pijačo, in polietilen visoke gostote (HDPE), ki se uporablja denimo pri proizvodnji embalaže za šampone in detergente. Pri čemer je stopnja recikliranja teh dveh vrst plastike še vedno porazna. Leta 2020 so v ameriških obratih reciklirali le petino odvrženih PET-izdelkov in desetino izdelkov iz HDPE-plastike.
Velike korporacije
so se oprale odgovornosti
Leta 1950 je bilo na svetu proizvedenih 1,5 milijona ton, leta 2018 pa že 359 milijonov ton plastike. Temu ustrezno se je povečala tudi količina odpadkov iz plastike. Največ plastičnih odpadkov pridelajo ZDA. Leta 2016 so pridelale okoli 42 milijonov ton plastičnih odpadkov, dvakrat več kot Kitajska in več kot celotna Evropska unija, v kateri je bilo tedaj še Združeno kraljestvo.
Okoljevarstvene skupine si že dolgo prizadevajo za občutno zmanjšanje proizvodnje in uporabe cenene plastike. Industrija in velike korporacije se jim zoperstavljajo z alternativno rešitvijo –recikliranjem plastičnih odpadkov. »S tem so se oprale vsakršne odgovornosti,« je za AFP povedala Lisa Ramsden, vodja kampanje Greenpeace USA. S prstom je pokazala na korporacije Coca-Cola, Pepsi, Unilever in Nestle ter jih pozvala k uvedbi koncepta ponovne uporabe. »To pravzaprav ni nov koncept – tako smo včasih pili mleko. Ko smo ga spili, smo vrnili steklenico, ki so jo nato razkužili in ponovno uporabili,« je razložila.
Med Slovenijo in
ZDA je ogromna razlika
Iz statističnih podatkov je mogoče sklepati, da so razmere v Sloveniji bistveno boljše kot v ZDA. Pri predelavi odpadne plastične embalaže se Slovenija namreč uvršča nad povprečje EU, je poročala STA. Medtem ko se po podatkih za leto 2020 v Uniji v povprečju ponovno uporabi 37 odstotkov odpadne embalaže iz plastičnih materialov, je v Sloveniji ta delež več kot 44-odstoten, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat.
Je Slovenija dejansko desetkrat bolj učinkovita pri recikliranju plastike kot ZDA? »Situacija v ZDA je neprimerljiva, zato se razliki sploh ne čudim,« je za Dnevnik povedal Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja. »Med Slovenijo in ZDA je ogromna razlika v količini plastičnih odpadkov, infrastrukturi in organiziranosti. Smo tudi med redkimi, ki zbiramo vso plastično embalažo, ne le najvrednejše, kar prispeva k višji stopnji recikliranja. Je pa tudi res, da skoraj izključno nevladniki opozarjamo, da zgolj recikliranje ni dovolj, treba si je prizadevati tudi za zmanjševanje količine odpadkov.«
Vzpostavljeni temelji kavcijskega sistema za plastenke in pločevinke
V zadnjih tridesetih letih se je izkazalo, da je delež odvržene nepovratne embalaže najmanj narasel v državah, kjer so tudi z zakonskimi varovalkami ohranjali povratno embalažo. Na Švedskem so že leta 1984 vzpostavili kavcijski sistem za zbiranje pločevink, saj so želeli ohraniti v obtoku dragoceni aluminij. Deset let pozneje so v sistem vključili še plastenke, s čimer so omogočili bistveno večji delež kroženja kakovostnih materialov v industriji pijač, je zapisal Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Temu zgledu – tudi zaradi določil evropske direktive o plastiki za enkratno uporabo – hoče slediti Slovenija. Državni zbor je aprila letos sprejel zakon o varstvu okolja, ki vzpostavlja temelje kavcijskega sistema za plastenke in pločevinke. Uvedba takšnega sistema bi pomenila, da potrošniki ob nakupu katere koli pijače plačajo določen znesek kavcije, ki jo dobijo povrnjeno, ko vrnejo embalažo. Ustrezno uredbo o ravnanju z embalažo pijač bo morala vlada Roberta Goloba sprejeti najpozneje do sredine februarja 2023. V društvu Eko krog upajo, da bo sistem zaživel vsaj do leta 2025. Slovenci smo v letu 2020 zavrgli 236 milijonov plastenk za pijače ali približno 115 na prebivalca.
