Vse štiri proevropske romunske parlamentarne stranke in poslanci manjšin so se sedaj po nedavnih parlamentarnih volitvah zavezali, da bodo proti vse močnejši proruski skrajni desnici oblikovali skupno vlado in na predsedniških volitvah predlagali enega skupnega kandidata. V tej koaliciji, ki bi bila neke vrste vlada nacionalne enotnosti, se hočejo postaviti po robu tudi ruski hibridni vojni. Nekatere druge članice EU so prav tako žrtve ruskih hibridnih napadov in o tem se vse več razpravlja na ravni EU.

Številni poskusi vplivanja

Kot trdijo romunske obveščevalno-varnostne službe, je pod taktirko Putinove Rusije v volilni kampanji pred prvim krogom predsedniških volitev 24. novembra prišlo do številnih manipulacij. Zaradi teh manipulacij, tudi s pošiljanjem množice sporočil umetne inteligence na družbena omrežja v korist proruskega kandidata Calina Georgescuja, je ustavno sodišče v petek, samo dva dni pred drugim krogom v nedeljo 8. decembra, razveljavilo prvi krog. Na tiktoku, na primer, ki ga uporablja dobra tretjina Romunov, je prišlo do nezakonitega podkupovanja vplivnežev. Ti so zato posredno, a očitno odločilno podprli skrajnega desničarja Georgescuja, 62-letnega agronoma in nekdanjega uslužbenca Združenih narodov, ki je kot »človek ljudstva« in »nasprotnik skorumpirane politične elite« zmagal s 23 odstotki glasov.

Georgescu zanika, da bi bil povezan z Rusijo. »Povezan sem samo z romunskim ljudstvom. Ustavno sodišče pa je mafija,« je dejal za Sky News in sodnike obtožil »državnega udara«, s katerim »hočejo preprečiti mir v Ukrajini«. Menil je, da bi v nedeljo v drugem krogu dobil več kot 80 odstotkov glasov. Ankete so pred petkom kazale na izenačen boj z desnosredinsko proevropsko kandidatko Eleno Lasconi, ki prav tako ni zadovoljna z razveljavitvijo volitev, saj je imela v nedeljo velike možnosti, da postane prva predsednica Romunije.

Koalicija bo kmalu dobila še vladni program

Rusko vtikanje v romunske volitve, ki deloma spominja na domnevno vmešavanje v ameriške volitve leta 2016, je toliko bolj problematično, ker ima Romunija v sedanji vojni v Ukrajini pomembno vlogo kot članica EU in Nata z najdaljšo mejo s to napadeno državo. Poleg tega Nato, ki mu romunski skrajni desničarji, vključno z Georgescujem, nasprotujejo (»Nato ni več obrambna, ampak napadalna organizacija«), povečuje letalsko oporišče na jugovzhodu Romunije ob Črnem morju, ki bo tako največje v Evropi, večje tudi od nemškega Ramsteina.

Nov prvi krog volitev bo najbrž marca ali aprila 2025. Ni še jasno, ali bo Georgescu, ki ga zaradi manipulacij v predvolilni kampanji preiskujejo, lahko kandidiral.

Na parlamentarnih volitvah 1. decembra pa je že četrtič zapored zmagala levosredinska in proevropska Socialdemokratska stranka, ki ima zdaj 86 (od 331) poslancev,
kar je sicer 24 manj kot doslej. Konservativna Nacionalna liberalna stranka je bila s 44 poslanci tretja, desnosredinska liberalna stranka Rešimo Romunijo s 40 poslanci četrta, stranka madžarske manjšine z 22 poslanci sedma, poslancev drugih manjšin pa je 19. Torej imajo te štiri proevropske stranke in manjšine
211 poslancev. Absolutno večino imajo tudi v senatu. Že v naslednjih dneh naj bi se dogovorili o programu
skupne vlade. Poslancev proruske skrajne desnice pa je zdaj trikrat več kot v prejšnjem sklicu poslanske zbornice, vsega skupaj 115 ali več kot tretjina od skupno 331, kar je za Romunijo nenavadno.