Tamar Kintsurašvili pripoveduje, da je njena organizacija ena tistih, ki so jih med sprejemanjem tako imenovanega zakona o tujih agentih v Gruziji vnaprej označili za nezaželene. Kintsurašvilijeva vodi nevladno organizacijo Medijska razvojna fundacija in je odgovorna urednica spletnega portala Detektor mitov, kjer razgaljajo dezinformacijske kampanje v Gruziji. Tik pred torkovo potrditvijo zakona, po katerem se bodo morale nevladne organizacije in neodvisni mediji registrirati kot zasledovalci tujih interesov, če prejemajo več kot 20 odstotkov prihodkov iz tujine, so se pred njihovo pisarno ponoči oglasili neznanci. Pročelje stavbe so zamaskiranci polepili s plakati, na katerih so Kintsurašvilijevo opsovali za tujo agentko. »Že vnaprej smo označeni za državne sovražnike,« je rekla.
Fizični napadi na kritike oblasti
Vladajoča stranka Gruzijske sanje je v torek v parlamentu preglasovala veto proevropske predsednice Salome Zurabišvili na zakon. Ta uvaja visoke kazni za tiste, ki se ne držijo zahtev po registraciji. Registracija pa pomeni, da lahko prejemnike prihodkov iz tujine označijo za tuje agente. Podoben zakon so sprejeli tudi v Rusiji in je služil za dušenje civilne družbe. V Republiki Srbski je bil že v parlamentarnem postopku, pa ga je vlada prav v torek nenadoma umaknila s pojasnilom, da ga je treba uskladiti z evropskimi praksami.
Družina Kintsurašvilijeve je zaradi njenega dela v zadnjih tednih prejemale klice neznancev, ki so jo zmerjali. Zaposleni lokalne veje Transparency International so doživeli napade vandalov na svoje domove, preiskovalnim novinarjem so na avtomobile narisali orjaške penise, opozicijske politike in aktiviste pa so pred velikimi protesti pretepli, kar naj bi ljudi prestrašilo, da se nanje ne podajo. Vendar so po sprejetju zakona ponovno množično odšli na ulice Tbilisija. »Zdaj razmišljamo, kako bomo preživeli v teh novih okoliščinah. Pretijo nam visoke kazni, a se ne bomo registrirali,« pravi Kintsurašvilijeva, ki je prepričana, da za napadi stojijo vlada in z njo povezane skupine.
Predsednica združuje opozicijo
Naša sogovornica pravi, da se bo trudila nekako preživeti do oktobrskih parlamentarnih volitev, na katerih bi Gruzijske sanje rade dosegle ustavno večino. Opozicija medtem napoveduje, da ne bo popustila. V zadnjih dneh je njena združevalna sila postala predsednica Zurabišvilijeva, ki je oblikovala evropski program. Gre za zavezanost EU, potrebnim reformam in spremembam na področju pravosodja. Program je podprlo že osem opozicijskih strank, ki so tako pokazale, da obstaja alternativa vse bolj avtoritarni vladi premierja Iraklija Kobakhidzeja ter ustanovitelja stranke Gruzijske sanje in njenega zdajšnjega častnega predsednika Bidzine Ivanišvilija.
Organizacija Kintsurašvilijeve medtem v več jezikih (gruzijskem, angleškem, ruskem, azerbajdžanskem in armenskem) skrbno beleži vse dezinformacijske kampanje v domačih medijih in na spletnih omrežjih. Vidi, kako poskušajo proteste opisati kot parado ponosa in ponarejajo posnetke z demonstracij. »Novo zakonodajo poskušajo predstavljati kot podobno drugim takšnim zakonom na zahodu, s katerimi se poskuša preprečiti tuj vpliv. Toda razlika je, da je naš zakon usmerjen proti svojim državljanom,« opozarja in pojasnjuje, da se na spletnih omrežjih veliko govori o dvojnih standardih, o možnem odpiranju nove fronte vojne v Gruziji ter o zavajanjih, da je pomoč iz tujine namenjena tujim agentom in usmerjena proti vladi, pravoslavni cerkvi in gruzijskim tradicijam.
Dezinformacije ostajajo enake
Gruzija je podobno kot druge sosede Rusije, ki sodijo v njeno tako imenovano interesno sfero, tarča ruskih dezinformacijskih kampanj že več kot poldrugo desetletje, vse od časov takratnega predsednika Mihaila Sakašvilija in vojne v Južni Osetiji. Sporočila se v vseh teh letih niso kaj prida spreminjala, pojasnjuje Kintsurašvilijeva.
»Od leta 2022 smo opazili, da obstajajo podobnosti v sporočilih provladnih ali vladnih akterjev in prokremeljskih akterjev. Večinoma poskušajo kritike nujnih reform nevtralizirati z instrumentalizirano manipulacijo grožnje vojne, rekoč, da hočejo zahodni partnerji EU, ZDA pa tudi Ukrajina povleči Gruzijo v vojno in tu odpreti drugo fronto. Glavna težava za Gruzijo danes je, da naša vlada prej vidi problem v demokraciji kot pa v vojaški prisotnosti Rusije na naših tleh. Prav zato uporabljajo vse možne prijeme, da bi uničili neodvisne institucije, ki jih nimajo pod nadzorom,« razlaga Kintsurašvilijeva.
Eno razliko v zadnjem času vendarle opažajo. Namesto proruskih proksijev dezinformacije v Gruziji zdaj razširjajo zahodni medijski portali skrajne desnice s citiranjem provladnih ali proruskih akterjev. »Pri nas je popularen Tucker Carlson. Njegovi videi so prevedeni, zato da bi prenesli sporočila gruzijskemu prebivalstvu. Je pa te prenašalce težko povezati neposredno z Moskvo,« enega od prijemov razširjanja lažnih informacij opisuje Kintsurašvilijeva.
