BBC je v ponedeljek objavil, da dokazi, ki so jih zbrali, kažejo, da so gruzijske oblasti lani za zatiranje protivladnih protestnikov uporabile kemično orožje iz prve svetovne vojne. Po pričevanjih snov povzroča pekoč občutek v očeh, glavobole in bruhanje, zaradi strahu pred dolgoročnimi učinki pa so jo v tridesetih letih prejšnjega stoletja prenehali uporabljati.
»Čutil si, kako (voda) gori,« je po poročanju BBC dejal eden od protestnikov o vodnih topovih, ki so jih proti protestnikom uporabile oblasti na ulicah prestolnice Tbilisi. Protestniki so se pritoževali tudi nad drugimi simptomi: težko sapo, kašljem in bruhanjem, ki je trajalo več tednov.
BBC je prispevek objavil na podlagi dokazov, ki so jih zbrali preiskovalni novinarji. Kot so navedli, poročilo temelji na neposrednem pričevanju protestnikov, več žvižgačev, strokovnjakov ZN in strokovnjakov v Gruziji, pa tudi na medicinski raziskavi ter pisnih dokumentih in poročilih.
V Tbilisiju so v ponedeljek proti BBC napovedali pravne postopke. Vladajoča stranka Gruzijske sanje je opozorila na »številne absurdne in lažne trditve« ter napovedala, da bodo uporabili vse možne pravne poti, da bi BBC prisilili k odgovornosti.
Gruzijska državna varnostna služba pa je sporočila, da je sprožila preiskavo o tem, na katere informacije se je BBC zanašal, vključno z intervjuji in pričevanji, navedenimi v poročilu. Preiskuje, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki je ogrozilo življenje in zdravje državljanov, ali pa je bilo v ponedeljek objavljeno poročilo kaznivo zavajanje, ki je škodovalo nacionalnim interesom Gruzije.
»Objavljeno gradivo vsebuje znake kaznivega dejanja, ki bi bilo, če bi bilo potrjeno, usmerjeno proti življenju in zdravju državljanov ter kršilo njihove legitimne pravice in pravice družbe,« je sporočila gruzijska vlada.
Gruzija se od lanskih parlamentarnih volitev, na katerih je zmago razglasila stranka Gruzijske sanje, sooča s protivladnimi protesti. Opozicija ni priznala izida in je vlado obtožila volilne goljufije. Protesti so se še okrepili novembra, ko je premier Irakli Kobahidze začasno ustavil prizadevanja države za pridružitev Evropski uniji.
