Ključno vlogo pri razkritju sistemskih napak podjetja sta odigrali novinarki Katie McQue in Mei-Ling McNamara, ki sta s svojo preiskavo leta 2021 začeli razkrivati srhljivo realnost črnega trga na spletu. Preiskava je pokazala, da so plenilci med pandemijo covida-19 množično prešli na splet, kjer so prek zasebnih sporočil in instagram zgodb (Stories) kupovali in prodajali mladoletnike, medtem ko Meta teh zločinov ni zaznala ali pa nanje ni ustrezno odreagirala.
Novinarki sta mesece pregledovali sodne spise in transkripte ameriškega pravosodnega ministrstva, kjer sta naleteli na šokantne dokaze o neposrednih pogajanjih o prodaji deklet prek storitve messenger. »Vse se je začelo z namigom. Preiskovala sem trgovino z ljudmi in izkoriščanje delavcev migrantov v državah Perzijskega zaliva, ko je z mano stopil v stik vir, ki sem ga poznala že več kot 10 let. Povedal mi je, da trgovina z otroki za spolno izkoriščanje v Združenih državah Amerike strmo narašča. Ker je pandemija covida plenilce potisnila na splet, so nekateri uporabljali facebook in instagram za nakup in prodajo otrok,« je razkrila Katie McQue.
Čeprav so zunanji sodelavci, zadolženi za moderiranje vsebin, opozarjali na sumljive dejavnosti, so se v podjetju pogosto spopadali z ozkimi kriteriji za prijavo policiji, zaradi česar so škodljive vsebine ostajale na spletu. Kriminalisti in tožilci so med preiskavo potrdili, da se trgovina z ljudmi na družbenih omrežjih povečuje za približno 30 odstotkov letno.
Preiskava z naslovom »Kako sta facebook in instagram postala tržnica za trgovino z otroki«, objavljena aprila 2023, je postala ključni dokaz v tožbi, ki jo je vložil generalni tožilec zvezne države Nova Mehika Raul Torrez. Sodišče je presodilo, da je Meta dopustila, da sta njeni platformi postali varno zavetje za plenilce, kar krši zakonodajo o varstvu potrošnikov. »Vedno več ljudi z obsežno kazensko evidenco vstopa na to območje. To je neverjetno donosno,« je dejal tožilec. »Danes se vsi posli sklepajo na spletu. Trgovci z ljudmi počnejo vse popolnoma neopaženo.« Podjetje je marca letos izgubilo pravno bitko in mu je bilo naloženo plačilo 317 milijonov evrov civilne kazni zaradi kršitve zakonov o varstvu potrošnikov v Novi Mehiki.
Čeprav se je Meta na sodbo pritožila in trdi, da so njeni sistemi za zaščito mladostnikov učinkoviti, se podjetje ukvarja z novimi pravnimi bitkami. Le dan po porazu v Novi Mehiki je podjetje izgubilo še tožbo v Los Angelesu zaradi funkcij, ki spodbujajo odvisnost pri otrocih, v prihodnosti pa ga čaka še spopad s koalicijo 33 državnih tožilcev zaradi namerne uvedbe škodljivih funkcij za mlade uporabnike.