V Kairu se je včeraj na izrednem zasedanju zbrala Arabska liga. Po svoji mirovni pobudi iz leta 2002, s katero je Izraelu ponujala popolno normalizacijo odnosov v zameno za ustanovitev palestinske države, je sprejela ambiciozen načrt povojne obnove in upravljanja Gaze, ki ga je pripravil Egipt. V njem ni pozabila pozvati k obnovitvi mirovnega procesa, toda prednostni nalogi Arabske lige sta ohranitev premirja in obnova Gaze.
Trofazni načrt obnove
Egipčani ocenjujejo, da bo obnova stala 53 milijard dolarjev. Prihodnji mesec bodo v Kairu sklicali posebno donatorsko konferenco za obnovo Gaze. Potrjeni načrt predvideva, da bo v prvi šestmesečni fazi potekalo odstranjevanje ruševin in postavljanje začasnih bivališč. Za to bodo namenjene 3 milijarde dolarjev. V tem času bo v Gazi vladal poseben tranzicijski svet neodvisnih palestinskih strokovnjakov. Omogočil naj bi tudi kasnejšo vrnitev palestinske uprave v enklavo.
Hamas je že napovedal, da se bo umaknil z oblasti. Nato naj bi v prvih dveh letih zgradili 200.000 novih stanovanj (naložba bo vredna 20 milijard dolarjev). V sledečem poltretjem letu bodo zgradili še enkrat toliko stanovanj in tudi letališče ter drugo infrastrukturo – predvidena je gradnja komercialnega pristanišča, tehnološkega središča in hotelov na obali, s čimer naj bi obnovili območje, opustošeno zaradi nenehnega izraelskega bombardiranja. Ta faza bo stala 30 milijard dolarjev. Palestinski predsednik Mahmud Abas, s katerim so Egipčani tudi usklajevali načrt, je slednjega sprejel in napovedal, da je pripravljen izvesti parlamentarne in predsedniške volitve, ko bo to možno. Hkrati je poudaril, da je palestinska uprava lahko le ena, predsednika Trumpa pa je pozval, naj načrt potrdi. V tem pozivu še zdaleč ni bil edini.
Egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi je poudaril, da načrt za Gazo omogoča Palestincem, da ostanejo na svoji zemlji. Te besede, tako kot celotni vrh, predstavljajo zavrnitev Trumpove ideje o izgonu Palestincev, prevzemanju lastništva nad Gazo in njenem preoblikovanju v sredozemsko riviero. A to je eden največjih arabskih zaveznikov na Bližnjem vzhodu, egiptovski predsednik in general v civilni obleki Sisi, storil na diplomatski način. »Prepričan sem, da predsednik Trump lahko doseže mir glede palestinskega vprašanja,« se je v svojem govoru Trumpu poklonil Sisi.
Nova zahteva Izraela
Tik pred vrhom je izraelski zunanji minister Gideon Saar otežil sklenitev dogovora o nadaljevanju premirja z novimi izraelskimi zahtevami. Vztrajal je pri popolni demilitarizaciji Gaze pred prehodom v drugo fazo premirja. V Hamasu se z odložitvijo orožja niso strinjali. Njihov predstavnik Sami Abu Zuhri je dejal, da je govorjenje o orožju upora nesprejemljivo. A kljub temu se je zgodil velik premik, saj je gibanje jasno sporočilo, da se je po doseženem premirju pripravljeno umakniti z oblasti v Gazi. »Ni nujno, da je Hamas del upravne ureditve v Gazi. To nas ne zanima in si tega sploh ne želimo,« je s kar precej preluknjanim zgodovinskim spominom na zadnjih osemnajst let Hamasove vlade po pregonu Fataha iz enklave dejal predstavnik Hamasa Hazem Kasem.
Na vrhu je sodeloval tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Ob tem, da je podprl rešitev dveh držav za dva naroda, je prikimal tudi načrtu obnove Gaze in se zavzel za takojšnje nadaljevanje pogajanj o nadaljnjem premirju. Predsednik evropskega sveta Antonio Costa je prav tako podprl načrt obnove in dejal, da je EU zanj pripravljena zagotoviti konkretno podporo.
