Zaročenka umorjenega novinarja Džamala Hašokdžija je predsednika ZDA Joeja Bidna obtožila, da ima krvave roke, ker se je v petek v Džedi srečal s savdskim kronskim princem Mohamedom bin Salmanom, ki naj bi umor naročil. Kot je zatrdil Biden, je sicer princu dal vedeti, da ZDA takega početja v prihodnje ne bodo dopuščale.
Hašokdžijeva zaročenka Hatice Cengiz je srečanje, pri čemer se je Biden s princem celo pozdravil s prijateljski trkom pesti, označila kot dovoljenje ZDA za nove umore.
V tvitu, ki ga je naslovila na Bidna, je v imenu Hašodžija zapisala: »Je to odgovornost, ki ste jo obljubili za moj umor? Kri naslednje žrtve MBS je na vaših rokah.« MBS je sicer kratica, pod katero je poznan kronski princ bin Salman.
Biden se je po navedbah francoske tiskovne agencija AFP v izjavi po srečanju zagovarjal, da je na pogovorih odprl vprašanje umora Hašokdžija leta 2018 na savdskem veleposlaništvu v Turčiji.
»V osnovi je rekel, da ni osebno odgovoren, sam pa sem nakazal, da po mojem mnenju je,« je povedal. »Zelo neposreden sem bil v pogovoru o tem (...) Kar se je zgodilo Hašokdžiju, je bilo nezaslišano (...) Jasno sem dal vedeti, da če se še kdaj zgodi kaj podobnega, bodo dobili enak odgovor in še veliko več,« je še dejal Biden.
ZDA potrebujejo Savdsko Arabijo
Za obisk Savdske Arabije se je ameriški predsednik odločil, čeprav je leta 2018 dejal, da je kraljevina zaradi umora Hašokdžija in kršenja človekovih pravic izobčena. Kot je pojasnil pred odhodom v Džedo, ZDA potrebujejo Savdsko Arabijo, da se lahko soočijo z rusko agresijo in tekmujejo s Kitajsko.
Biden se sicer v Džedi udeležuje zasedanja Sveta za sodelovanje v Perzijskem zalivu (GCC). Tam bo tudi opravil glavnino dela na svojem prvem predsedniškem obisku Bližnjega vzhoda. Srečal se bo z voditelji devetih arabskih držav, ki so članice skupine. Poleg gostiteljice so med deveterico še Bahrajn, Združeni arabski emirati, Kuvajt, Katar, Oman, Jordanija, Egipt in Irak.
Arabske sogovornike bo skušal prepričati, naj okrepijo črpanje nafte in tako znižajo cene na globalnih trgih. Na vrhu bodo sicer razpravljali o Iranu, človekovih pravicah, energetski in prehranski varnosti, kot tudi o Jemnu, kjer je za zdaj še vedno v veljavi premirje v dolgoletni in krvavi vojni.