Vendar le malokdo iz generacije Aline Fernandez pozna tudi drugi del njene zgodbe. Castro, za katerega je pozneje izvedela, da je njen oče, je namreč zvečer prihajal v njihovo družinsko hišo na obisk k njeni materi, svoji tedanji ljubici.
Podcenjevanje Kube
Danes Castrova hči, dolgoletna antikomunistka, ki živi v izgnanstvu v Miamiju, ocenjuje, da njena nova domovina podcenjuje kubanske oblasti, medtem ko administracija Donalda Trumpa stopnjuje pritisk za spremembo režima na Kubi. Za CNN je opozorila, da bi ameriško vojaško posredovanje za strmoglavljenje oblasti prineslo ogromno trpljenja.
»To ni prvič, da Kubancem govorijo, da se bo invazija vsak čas začela. Pod grožnjo invazije ali v stanju nekakšne invazije živimo že 67 let. Prepričana sem, da so pripravljeni. Ne vem pa, kako se bodo odzvali,« je poudarila za CNN. »Vemo, da takšni režimi civiliste postavijo v prve bojne vrste. Ko pride do vojaškega ali političnega nasilja, je to zelo skrb vzbujajoče. Imam občutek, da moje veselje ob morebitnem koncu režima ne bo odtehtalo načina, na katerega bi do te rešitve prišlo. To bo zelo boleče,« je še dodala.
Mati je očeta ljubila
Fernandezova pravi, da je »uradno« izvedela, kdo je njen oče, ko je bila stara deset let. Ko pa ji je mati povedala, da je pogosti nočni gost v njihovi hiši v Havani dejansko njen oče, to zanjo ni bilo veliko presenečenje. »Bil je zelo pogost gost,« se je spomnila.
Najbolj jo je presenetilo to, da so vsi drugi resnico očitno vedeli pred njo. »Povedala sem najboljši prijateljici, ona pa mi je odgovorila, da to že ve. S tem spoznanjem je prišel tudi občutek izdaje, občutek, da so mi lagali,« se je za CNN izpovedala Fernandezova.
Povedala je, da ne razume, kaj je njena mati videla v očetu, ki je bil večinoma odsoten in za katerega verjame, da njene matere ni ljubil niti približno toliko, kot je ona ljubila njega. Spoznala sta se med revolucijo v petdesetih letih prejšnjega stoletja in takrat začela razmerje.
Fernandezova se je rodila leta 1956, tri leta, preden se je njen oče spustil z gora Sierra Maestre in strmoglavil režim Fulgencia Batiste. »Njene zadnje besede so bile povezane z njim. Vanj je bila zaljubljena do konca življenja, kar sama zelo težko razumem,« je povedala o materi, ki je umrla leta 2015, leto dni pred Fidelom.
Izgnanstvo v Miamiju
Med sedenjem v svoji mali kuhinji v Miamiju je Fernandezova za CNN povedala, da se pravzaprav sploh ne počuti kot Fidelova hči. Živi v majhnem stanovanju, okrašenem s pisanimi tapetami in opazno ljudsko umetnostjo. »Počutim se kot kateri koli drug Kubanec. Kot ženska, begunka in žrtev,« je dejala.
Fernandezova ne deli političnih stališč pokojnega očeta. Povedala je, da jo je kubanska oblast popolnoma razočarala konec osemdesetih let, zato je takrat začela javno kritizirati režim. Iz države je pobegnila leta 1993, ko je ugotovila, da njeni hčerki ne bo lahko odraščati ob materi, ki jo država obravnava kot sovražnico.
Situacija na Kubi
Od svojega odhoda pozorno spremlja situacijo na Kubi. Meni, da je zaostrena retorika ameriške vlade do kubanskega režima v zadnjih mesecih bolj povezana z državnim sekretarjem Marcom Rubiem, Američanom kubanskih korenin, kot pa s samim Trumpom. »Mislim, da je to veliko bolj povezano s prisotnostjo Marca Rubia v administraciji kot pa s predsednikom Donaldom Trumpom osebno,« je povedala za CNN in ocenila, da so poročila o kazenski obtožnici proti njenemu stricu Raulu Castru le uvod v nadaljnje ameriške ukrepe proti kubanski oblasti. »Raul Castro ima skoraj 95 let. V vsem tem ne vidim veliko logike, razen te, da gre za del širše strategije,« je dodala.
Čeprav Trump trdi, da bo Kuba pod ameriškim pritiskom zlahka popustila, Fernandezova opozarja, da kubanske oblasti in njene zmožnosti odzivanja na grožnje ne gre podcenjevati. »Ljudem se je zelo težko odpovedati vsemu. Državam je zelo težko priznati, da so izgubile vojno. Mislim pa, da so to vojno proti imperializmu že zdavnaj izgubili,« je sklenila.