Potem ko je Hrvaška od leta 2019 v letu dni izpolnila pogoje za vstop v čakalnico za uvedbo evra, tako imenovani mehanizem deviznih tečajev (EMR2), je včeraj dobila še zadnjo zeleno luč za uvedbo evra. Izvršni odbor Evropske centralne banke (ECB) in evropska komisija sta namreč ocenila, da Hrvaška kot edina izmed kandidatk za vstop v območje evra izpolnjuje vse pogoje. Prva širitev območja evra po letu 2015, ko je kot zadnja evro uvedla Litva, se tako obeta 1. januarja prihodnje leto.
Zadovoljstvo v Bruslju in Zagrebu
Zadnji dve leti, kar so bili javnofinančni kazalci in gibanje kune pod drobnogledom evropskih finančnikov, je Hrvaški uspelo dvanajstmesečno povprečno inflacijo obdržati na ravni 4,7 odstotka, kar je pod referenčno vrednostjo 4,9 odstotka. Proračunski primanjkljaj je bil prav tako pod referenčno vrednostjo 3 odstotkov BDP, medtem ko je javni dolg presegal 60 odstotkov, a s trendom gibanja navzdol. Poleg izpolnjevanja pogojev glede ravni obrestnih mer so v ECB ugotovili, da je z zahtevami za članstvo v evrskem območju skladna tudi hrvaška zakonodaja, finančna stabilnost pa je zagotovljena z enotnimi nadzornimi standardi v bankah in finančnih institucijah, ki so bile spremljane.
»Napredek Hrvaške kaže njeno zavezanost sprejetju evra. Najpomembneje je, da je to tudi nadaljnji korak k ekonomski in monetarni integraciji Evrope. S tem se krepi naša kolektivna ekonomska moč in suverenost,« je ocenil član izvršnega odbora ECB Fabio Panetta.
Nad doseženim mejnikom Hrvaške so bili zadovoljni tudi v evropski komisiji. Predsednica Ursula von der Leyen je dejala, da je manj kot desetletje po vstopu Hrvaške v EU država pripravljena na prevzem evra z januarjem prihodnje leto. »To bo okrepilo hrvaško gospodarstvo, prineslo ugodnosti državljanom, podjetjem in družbi nasploh. S prevzemom evra na Hrvaškem bo tudi evro postal močnejši,« je menila. Zadovoljstva ni skrival niti premier Andrej Plenković, ki je ocenil, da je s tem izpolnjen eden od strateških ciljev vlade.
Še nekaj političnih korakov
Po odločitvi ECB in evropske komisije so izpolnjeni vsi finančni in pravni kriteriji za uvedbo evra na Hrvaškem s 1. januarjem 2023. Sklepe izvršnega odbora ECB in evropske komisije morajo pred širitvijo območja na politični ravni potrditi še na zasedanju finančnih ministrov in v evropskem svetu, v evropskem parlamentu in ECB pa podati mnenje. Političnih zapletov ni pričakovati, sploh potem ko je nova zunanja ministrica Tanja Fajon na zaslišanju v parlamentu ta teden napovedala, da Slovenija podpira vstop Hrvaške v območje evra, ko bo izpolnila vse kriterije.
Finančni ministri bodo na svetu EU v prvi polovici julija, ko bo država v čakalnici EMR2 prestala zahtevani dve leti, določili menjalni tečaj za kuno in evro. Hrvaška bo nato imela šest mesecev časa, da se dokončno pripravi na uvedbo evrske valute. Zakonodajo za ta korak je sprejela prejšnji mesec. Od začetka septembra, ko bo že določen menjalni tečaj, bodo cene na Hrvaškem označene v obeh valutah, tako da se bodo ljudje lahko privadili na evrske cene izdelkov v trgovinah. Kar 86 odstotkov prebivalcev se sicer boji, da bo uvedba evra privedla do podražitev. Premier Plenković je že januarja državljane pozval, naj gotovino, ki jo imajo doma, položijo na bančne račune, tako da bo denar avtomatsko pretvorjen v evre. Še leto dni po uvedbi evra bodo sprejemali tudi kune, nato pa bo hrvaška valuta dokončno postala preteklost. Za zamenjavo kun v evre na bankah, poštah in finančnih uradih ne bo treba plačati provizije. Od leta 2024 naprej bo kune brezplačno mogoče zamenjati samo še v hrvaški narodni banki.
