New York Post je po poročanju tiskovne agencije Reuters sporočil, da so hutijevci s pomočjo Irancev v ožini namestili izstrelitvene ploščadi za rakete in brezpilotne letalnike ter da le čakajo na ukaze. Če se bo zaprtje te druge ožine ob Arabskem polotoku res zgodilo, bo to še dodatno omejilo svetovno oskrbo z energijo in prisililo kontejnerske ladijske linije, da se vrnejo na dolga potovanja južno od Afrike, navaja Maritime Denmark.

Danes je Bab El Mandeb ena najpomembnejših svetovnih pomorskih točk. Skozi ožino poteka velik del svetovne trgovine, predvsem pa transport energentov iz Perzijskega zaliva proti Evropi in Aziji.

Skozi Bab El Mandeb se je denimo zadnja leta prevažalo približno 5 milijonov sodčkov nafte na dan (surova nafta, kondenzat in rafinirani naftni proizvodi), kar predstavlja približno 6 do 10 odstotkov vse svetovne pomorske trgovine z nafto, odvisno od leta in prometnih tokov. Približno 60 odstotkov sodčkov na dan je potovalo proti Evropi, 40 odstotkov sodčkov na dan pa proti azijskim trgom, kot so Kitajska, Indija in Singapur. Če se ožina zapre, to lahko pomeni moteno oskrbo za evropske države.

Poleg nafte gre skozi Bab El Mandeb tudi ogromna količina drugega blaga, ker je ožina vhod v Rdeče morje in Sueški prekop, ki Azijo povezuje z Evropo.

V petek zvečer so sicer ZDA ponovno izvedle bombne napade na iranske poveljniške, radarske in raketne objekte. Iran se je odzval z napadom na ameriške cilje na Bližnjem vzhodu.

 

 

Priporočamo