Grossi je v petkovem intervjuju za ameriško televizijo CBS dejal, da ima Iran še vedno tehnične zmožnosti za nadaljevanje svojega jedrskega programa. To ocenjujejo kot pomembno opozorilo v času, ko so diplomatski napori med Teheranom, Washingtonom in drugimi svetovnimi silami znova v slepi ulici, prekinitev ognja med Iranom in Izraelom pa ostaja precej negotova. IAEA posebej skrbi skoraj 408 kilogramov urana, obogatenega na 60 odstotkov, ki ga Iran ni prijavil. Če bi ga dodatno obogatili na 90 odstotkov, bi zadostoval za devet jedrskih bomb. Usoda tega materiala po napadih ostaja neznana, del naj bi bil uničen, del pa morda skrit ali prenesen. Tudi ameriški mediji, ki se sklicujejo na tajne obveščevalne vire, poročajo, da so napadi iranski jedrski program upočasnili le za nekaj mesecev. Trump nasprotno trdi, da je program »za več desetletij uničen« in da Iranu ni uspelo evakuirati nobenih zalog.
Iran je po napadih prekinil sodelovanje z IAEA in zavrnil inšpekcije poškodovanih objektov. Grossi opozarja, da so te po mednarodnih dogovorih obvezne. Napetosti so se zaostrile tudi na osebni ravni. Iranski mediji so namreč Grossija obtožili vohunjenja in celo pozvali k njegovi usmrtitvi. Argentina, od koder Grossi prihaja, je Iran pozvala k zaščiti njegove varnosti. Francija ob tem opozarja, da bi EU lahko obnovila sankcije, če Iran ne bo pripravljen na resna pogajanja. Mehanizem, ki ob iranskih kršitvah dogovora iz leta 2015 predvideva ponovno uvedbo sankcij, poteče oktobra.
Državniški pogreb žrtev izraelskih napadov
Medtem so v soboto v Teheranu z državniškimi častmi pokopali 60 vojaških poveljnikov, jedrskih znanstvenikov in civilistov, ki so bili ubiti v nedavnih izraelskih napadih. Po poročanju državne televizije IRIB se je zbralo več deset tisoč ljudi, ki so vzklikali: »Smrt Ameriki! Smrt Izraelu!« Med ubitimi so tudi načelnik generalštaba Mohamad Bageri in jedrski znanstvenik Mehdi Tehranči s svojima družinama. Pogreba so se udeležili predsednik Masud Pezeškian, zunanji minister Abas Aragči in drugi visoki predstavniki, ne pa tudi vrhovni voditelj Ali Hamenej. Aragči je na družbenih omrežjih zapisal, da so Iranci »dali svojo kri, ne zemlje«, in ostro kritiziral Trumpa zaradi izjav o Hameneju, ki jih je označil kot žaljive in škodljive za morebitna pogajanja. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč na platformi Truth Social zavrnil Hamenejevo trditev, da je Iran zmagal v nedavnem spopadu z Izraelom, in dejal, da je ajatoli Hameneju »prihranil zelo grdo in sramotno smrt«, saj naj bi prav on preprečil izraelski napad na skrivališče vrhovnega voditelja, katerega lokacijo naj bi »natančno poznal«. Aragči je Trumpove izjave označil kot nespoštljive in nevarne ter poudaril, da tovrstni ton ne prispeva k možnostim za jedrski dogovor.
V 12-dnevnem spopadu med Izraelom in Iranom, ki ga je sprožil Izrael, je po iranskih podatkih umrlo 627 ljudi, na izraelski strani pa 28. Prekinitev ognja velja od torka.
