Emisije ogljikovega dioksida, povezane z elektriko, so se lani na koncu povečale za 0,9 odstotka in so ostale na nevzdržnih ravneh, po poročanju tujih tiskovnih agencij v najnovejšem poročilu ugotavlja IEA. Porasle so za 312 milijonov ton na rekordnih 36,8 milijarde ton in so predstavljale več kot tri četrtine vseh nastalih toplogrednih plinov.

Izpusti zaradi rabe premoga so se po izračunih agencije povečali za 1,6 odstotka, ta rast pa je močno presegla povprečno stopnjo rasti v zadnjem desetletju, predvsem pa je več kot zasenčila 1,6-odstoten upad emisij z naslova manjše porabe plina.

Emisije z naslova porabe nafte so se v preteklem letu povečale še bolj, za 2,5 odstotka, kar je v veliki meri posledica oživitve letalskega prometa po pandemiji covida-19. Ne glede na to pa so ostale pod ravnmi, zabeleženimi pred izbruhom novega koronavirusa.

»Vpliv energetske krize se ni odrazil v obsežnem povečanju globalnih izpustov, česar smo se bali na začetku, za to pa se imamo zahvaliti izjemni rasti obnovljivih virov energije, električnih avtomobilov, toplotnih črpalk in energetsko učinkovitih tehnologij,« je raziskavo pospremil izvršni direktor IEA Fatih Birol. Brez čiste energije bi bilo izpustov ogljikovega dioksida skoraj trikrat več, je dodal.

Lani je sicer vzniknila svetovna energetska kriza, ki jo je povzročila ustavitev dobave zemeljskega plina iz Rusije v Evropo, do katere je prišlo zaradi zahodnih sankcij zoper Rusijo, potem ko je ta napadla Ukrajino.

Ob tem so mnoge evropske države povečale proizvodnjo v termoelektrarnah, še bolj kot na stari celini pa so po premogu zaradi skoka cen utekočinjenega plina posegli v Aziji.

Po podatkih IEA se sicer emisije niso povečale na Kitajskem, kjer so lani zaradi ničelne politike do covida beležili padec v gradbeništvu, posledično pa tudi šibkejšo gospodarsko rast ter manjši obseg izpustov v industriji in prometu. So pa na drugi strani emisije v preostalih hitro rastočih azijskih gospodarstvih poskočile za 4,2 odstotka.